Oče je človek, ki ima hrbtenico. (Marija Magdalena Novak)

Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS)

Ul. Janeza Pavla II. 13

1000 Ljubljana

tel.: 01/43-83-987

e-pošta: dkps(at)rkc.si

  DruštvoSeminarjiRevija VzgojaProstovoljno deloProdajaKlub VzgojaNapovednikAktualno 
  DKPS > Revija Vzgoja > Izdane številke > Letnik XVII > Vzgoja XVII/66 > Kazalo  

Vzgoja 66: Kazalo s predstavitvijo člankov

  • Uvodnik

Silvo Šinkovec: Družina je ...

»Družina ni nekaj, kar bi lahko revolucionarno vrgli v smetnjak,« je rekel Viktor Frankl v Cankarjevem domu leta 1995. Ker je družina osnovna celica družbe in zibelka človečnosti, bo vedno zanimiva za vzgojitelje, politike, komercialiste, kulturnike, duhovnike, aktiviste. Ker je vloga družine odločujoča za človeštvo, se v razpravah o njej vedno sprosti veliko energije. Kaj je družina?

Preberi cel uvodnik

  • V žarišču: Človekove pravice in družina

Marijana Kolenko: Človekove – otrokove pravice v luči ZZZDR

Tema, ki se nanaša na človekove pravice in se v velikem deležu dotika otrokovih pravic, je zelo pomembna, zato je prav, da jo večkrat osvetlimo.

 

Peter Rožič: Deklaracija človekovih pravic: moč, argument, soglasje?

Ob žgočem in občutljivem vprašanju definicije zakonske zveze in družinskih razmerij se v Sloveniji tako zagovorniki kot nasprotniki novele ZZZDR sklicujejo na človekove pravice. Večkrat navajana Splošna deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah (1948) pogosto služi v bran nasprotujočim si argumentom. Je Deklaracija tako postala zgolj pretveza za brezosnovni argument moči? Ali pa je v njej le najti moč argumenta? Morda celo argumenta, ki je univerzalen oz. splošen, kot to predpostavlja sama Deklaracija? Ali pa gre – kot morebiti tudi pri sami Deklaraciji – zgolj za posledico soglasja, ki je neodvisno tako od moči kot od argumenta? Ta precep sicer ni povsem nov. Podoben je zadregi enega od 'očetov' Deklaracije.

 

Bojan Žalec: Pravica do prave družine: neodtujljiva pravica vsakega otroka

Osrednja otrokova pravica je pravica do družine. Ena od nalog institucije zakonske zveze je prispevati k oblikovanju prave družine.

 

Borut Holcman: Na rob novemu ZZZDR

Fikentscher v Metodologiji prava pravičnost nasloni na pravo in pravi, da »pravo predpostavlja pravičnost«. Svojo misel izpelje iz ugotovitve, da je pravo rezultat dveh danosti: ideje pravičnosti (cilj) in pravne misli (sredstvo za približevanje cilju) (1977: 6). Tako je to več ali manj v teoriji. Na drugi strani pa v predgovoru zbornika Pravo in politika (2001) Šumič - Riha, avtorica predgovora, ugotavlja, da kljub »pravcati promociji prava tako v teoriji kot v praksi« v pojmih, kot so »pravičnost, človekove pravice, kontraktualizem …«, razmerje med politiko in pravom poteka na dveh polih, med »konstruktivnim dialogom« in »pogovorom gluhih«.

 

Erika Ašič: Znanstveniki o teoriji spola

Znanost je eksaktna veda, za katero velja, da natančno proučuje dejstva. Znanstveno raziskovanje naj bi pri proučevanju opazovanega predmeta, živali, človeka in drugih dogajanj upoštevalo vse možne dejavnike in vplive na spremembe, ki se pokažejo na opazovanem objektu. Če tega ni, je raziskovanje pristransko. Še hujša  napaka (manipulacija) je, če znanstvenik  namenoma izloči določene dejavnike (taji, potvori rezultate) sprememb zato, da bi 'dokazal' tisto, kar želi dokazati. Na podlagi norveškega dokumentarnega filma avtorja Heralda Eia Teorija spola – pranje možganov pogledajo v znanstvene predpostavke te teorije.

 

Roman Vodeb: Ustava, psihoanaliza, človekove/otrokove pravice

Novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) – ki je bila sprejeta 's trikom', mimo ustaljene (demokratične) procedure, po skrajšanem postopku – terja kritično presojo. Kršene so namreč temeljne človekove pravice. V zadnjem času se je pojem človekovih pravic tako zbanaliziral, se raztegnil v absurdne smeri, da bo treba reči bobu bob. Koncept normalnega in naravnega se smeši in se ga, v objemu anarholiberalizma, želi poslati na smetišče zgodovine. Če nam ne bi zaradi vseh teh anarholiberalnih absurdov in trendov pretil civilizacijski oz. družbeni kolaps, bi pač tudi to potrpeli. Kakor koli obračamo: brzdanje živalskosti – beri: libidinalnosti oz. seksualnosti – je nujnost, s katero se mora spopasti vsaka država oz. politika.

 

France Cukjati: Človekove pravice in njihova zloraba

Nasilno spreminjanje pojma zakonske zveze in družine se še vedno utemeljuje z zahtevo, da morajo imeti lezbične in gejevske skupnosti enake pravice kot klasični zakonski par moškega in ženske. Gre predvsem za pravico do poroke, umetnega oplojevanja in posvojitve otrok. Druge pravice istospolnih skupnosti so namreč v Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti več ali manj že urejene in izenačene s pravicami klasične zakonske skupnosti.

 

Peter Lah: Človekove pravice

Dokončen seznam človekovih pravic ne obstaja. To kaže na dejstvo, da gre za stvar družbenega dogovora. 'Klasičen' seznam človekovih pravic obsega predvsem tako imenovane politične pravice in ureja odnos med posameznikom in državo. V 20. stoletju se je začela uveljavljati tudi ideja o tako imenovanih socialnih pravicah, pri čemer pa velja poudariti, da glede njih v mednarodni skupnosti velja nižja raven soglasja kot glede prvih.

 

Sonja Pungertnik: Pravice so zapisane v stvarstvu in ljubezni

Vprašanja pravic posameznikov ali skupin do tega ali onega so že mnogokrat razburkala človeško zgodovino. Brezštevilne konvencije, zakoni, takšni in drugačni pravilniki ter predpisi so polni besed o njih. Toda zdi se, kot da se z vsako napisano pravico na drugi strani še bolj razkrijejo krivice. Kot da gre za nek začaran krog, iz katerega nas ne morejo rešiti še tako človekoljubni nameni, saj se slej ko prej pokaže, da te pravice največkrat določa le človeški razum.

  • Naš pogovor

Erika Ašič: Ivan Esenko: Otroci so radi v naravi

Ivan Esenko je velik ljubitelj narave. Vse njegovo poklicno, pa tudi ljubiteljsko delo, je močno povezano z naravo. Je pisatelj, fotograf, naravovarstvenik, po izobrazbi pa veterinarski tehnik. Vrsto let je delal v čebelarstvu in sodeloval tudi s češkimi strokovnjaki. Je član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, RSPB (Royal Society for the Protection of Birds, Velika Britanija) in Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Napisal je vrsto člankov in knjig o živalih v našem okolju. Da bi otrokom približal naravo, predava tudi po šolah in vrtcih. Njegove fotografije vzamejo dih, saj uspe ujeti najrazličnejše trenutke življenja v naravi. V pogovoru z njim začutimo, da je življenje v naravi res čarobno, če ga le znamo opazovati.

  • Etika v šoli

Stanko Gerjolj, Franz Feiner, Mojca Resnik: Etika in vrednote v šoli: 6–8 let

Z vstopom v šolo otroci zapustijo tako imenovano predoperacionalno obdobje in se hitro učijo operacionalnih veščin. Na tej stopnji emocionalni razvoj otroka poteka brez večjih napetosti. Operacionalno mišljenje, ki je ena temeljnih dodatnih sposobnosti in je značilno za latentno obdobje, otroku omogoča hitrejši uvid v stvarnost, s tem pa tudi v logiko odnosov. Na podlagi enostavnega logičnega mišljenja začnejo otroci odkrivati nasprotja pri razglabljanju o življenjskih vprašanjih ter iskati 'logične' rešitve.

  • Biti vzgojitelj
  •  

Marko Pavliha: Alojz Cindrič o doktorandih profesorja Franceta Vebra

Akademik prof. dr. France Veber (1890–1975) je še eden od množice sijajnih slovenskih intelektualcev, ki ga je krivično razgrizlo zobovje naše polpretekle zgodovine. Kot sporočajo enciklopedije in biografski leksikoni, se je njegova kariera do konca druge svetovne vojne strmo vzpenjala, potem pa boleče strmoglavila, bržkone ni treba trikrat ugibati, zakaj.

  • Duhovna izkušnja

Janez Poljanšek: Ton

V človeški komunikaciji je vprašanje tona zelo pomembno. S kakšnim tonom govorimo, koliko nam uspeva zaznati pravi ton, ko poslušamo? Ton je seveda pomemben tudi v pisnem sporazumevanju. Ali bo bralec razumel, ali bo zaznal ton, s katerim smo zapisali neko sporočilo? V dobi hitre elektronske komunikacije si pomagamo s smeški.

  • Razredništvo in vzgojni načrt

Viljem Ščuka: Otroci in mladostniki z motnjo pozornosti: prepoznavanje dogajanja

Smo pri drugem od štirih člankov, ki želijo bralcem predstaviti ADHD oz. motnjo pozornosti brez hiperaktivni ali z njo. Gre za motnje v delovanju srednjih možganov in čelnih režnjev zaradi spremenjenega delovanja živčnih prenosnikov (nevrotransmiterjev). Ker je ADHD-odzivanja v sodobnem času vedno več tudi pri odraslih, sklepamo, da so poleg genetskih vzrokov čedalje pogosteje prisotni tudi pogoji okolja, ki motijo zdrav življenjski slog. Sodobno družino še posebej ogroža popustljiva (permisivna) vzgoja otrok, potrošniški življenjski slog, neravnovesje bioloških in življenjskih ritmov, raba strupenih kemikalij v hrani, poljščinah, čistilih, insekticidih, energetskih virih in drugod.

  • Starši

Simona Levc: Koraki do samostojnosti

»Premajhen si še, da bi lahko plezal na drevo, sam narezal banano, tako si še nezrela, počakaj, bom jaz …« To so pogoste besede staršev, ko otrok želi poskusiti nekaj novega. Otrok bo nekaj časa še poskušal, a potem bo omagal in dovolil, da starši naredijo namesto njega. Začel bo verjeti, da je premajhen, neroden, prepočasen. Radovednost, motivacija in želja po dejavnosti bodo počasi usahnile.

 

Janja Dermastja: Popravni izpit

Otroci so bistri in sposobni. Večina učencev izdela osnovno šolo z lahkoto in z niti ne preveč truda. Žal zato v osnovni šoli ne razvijejo dobrih učnih in delovnih navad. Pogosto se zgodi šok ob prehodu v srednjo šolo ali gimnazijo, saj so kar naenkrat soočeni z obsežnejšo in zahtevnejšo učno snovjo. Kar naenkrat se lahko začnejo pojavljati negativne ocene.

 

Bojan Kovačič: Pomen igranja inštrumenta in vaje

Pomen igranja inštrumenta in vaje je aktualna tema s področja nadarjenosti in glasbene talentiranosti, ki nas usmerja k pozitivnim premikom na področju odkrivanja in dela z glasbeno talentiranimi učenci v vsakodnevni pedagoški praksi, približati pa jo želimo tudi staršem, ki naj svojim otrokom zagotavljajo karseda spodbudno glasbeno okolje v družini, številne priložnosti in vključevanje v različne glasbene aktivnosti, ki ugodno vplivajo na razvoj glasbenega talenta.

  • Vzgojna področja

Milček Komelj: Desetnica kot Maleševa barvita osebna izpoved

Miha Maleš je Desetnico, dolgolaso boso deklico s pikčasto culo in predpasnikom prek dolge rdeče obleke, upodobil frontalno pred značilno gorenjsko pokrajino z gorami, travniki, njivami, s hišami, oblikovno usklajenimi s prišiljenimi vrhovi, in vijugavim potokom. Vse značilnosti je kljub ubožnosti pražnje deklice in poletno praznične narave strnil v shematičen obrazec, zelo preprosto, a sočno barvito in širokopotezno, docela v skladu s svojo sproščeno človeško naravo in v ritmu slovenske ljudske pesmi, iz katere je vzet motiv.

  • Prostovoljno delo

Bogomir Novak: Ukrepi zoper trgovino z ljudmi

V kapitalistični družbi se povečuje stopnja izkoriščanja delovne sile. Zato ne narašča le revščina, ampak z njo tudi suženjstvo. Neoliberalni kapitalizem obnavlja nekatere prvotne oblike sužnjelastniškega sistema. Iluzija je bila, da je kapitalizem suženjstvo odpravil, dejansko pa ga je v zadnjem času čedalje več. Trgovina z ljudmi cveti.

  • Izkušnje

Slavka Janša: Blagoslov šolskih torbic

Poleti leta 2012 sem se udeležila Dneva pobud in idej na Primskovem, na katerega je, kot že nekaj let prej, vabilo vodstvo Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Pogovarjali smo se o apostolatu molitve in možnostih, da bi se kot DKPS vključevali v župnijska občestva, kjer lahko pomagamo pri dejavnostih, ki so povezane z vzgojo. Izrečenih je bilo veliko pobud in idej.

Peter Končan: Preventivna vzgojna ponudba

Letos mineva 200 let od rojstva enega največjih vzgojiteljev našega časa – don Boska. Njegov preventivni vzgojni sistem je razširjen po celem svetu in deluje tako v katoliških kot tudi v drugih okoljih. Ustanove, ki delujejo po tem sistemu, združujejo več kot 15 milijonov mladih.

  • Nova spoznanja
  • Prebrali smo
  • Iz življenja DKPS
  • Napovedni koledar
  • Summary
  • Avtorji

 

 

© 2011 Društvo katoliških pedagogov Slovenije | dkps.splet(at)gmail.com | Oblikovanje in izvedba: Studio Kham