Letošnje romanje je že za nami. Vabljeni da se nam pridružite prihodnje leto. 

Zgodnje sobotno jutro. V Ljubljani so v avtobus vstopali prijavljeni potniki. Z DKPS smo romali v Padovo, pod duhovnim vodstvom p. Bena Lavriha in strokovnim vodstvom gospe ddr. Verene Perko.

Čez nebo so se vlekli nič kaj obetajoči oblaki. Brez dežnika ni nihče od nas nameraval odpotovati. Na avtobus smo se vkrcali z mislijo, da bo dan moker.

Z molitvijo smo začeli potovanje. Vožnja je bila prijetna. Za to imata zasluge oba voznika. Mi smo se predali udobju avtobusa in po malem krpali neprespani del jutra. Nehote se nam je pogled ustavljal na brisalcih avtobusa, ki so se le poredko ustavili. Prav gotovo smo vsi potihoma gojili upanje in željo, da vsaj ne bi preveč deževalo. Med vožnjo nam je gospa Perko bogato postlala mizo z opisi in predstavitvami vsega, kar smo imeli v načrtu za oglede. Vse je povezala v pregledno predstavitev časov in okoliščin, v katerih so elementi naših ogledov nastajali.

Prispeli smo v Padovo. Nebo je poslalo še zadnje kapljice dežja, potem pa se je začelo počasi trgati in pokazalo se je modro nebo. Še predno je minila prva ura našega obiska Padove, je posijalo sonce in nas prijazno spremljalo cel dan. Bogu hvala za to njegovo delo. Pretegnili smo noge, posrkali kavico in se podali na oglede pod vodstvom gospe Perko in gospe Alenke iz agencije. Sprehod po Padovi je bil dolg, a zelo bogat. Prehodili smo kar precej kilometrov in si ogledali prekrasne stvari.

Preko Prato della Valle, ki ima v središču širok vrt v amfiteatralni obliki, in je obdan z ovalnim kanalom  in z 78 kipi, ki prikazujejo znane meščane tega mesta,  smo krenili proti baziliki Antona Padovanskega. Že prvi pogled nanjo naznanja njeno velikost in mogočnost. Rasla je skozi stoletja, pod različnimi vplivi, kar je opaziti že na njenem pročelju. Baziliko pokriva sedem kupol, od katerih sta dve piramidalni, zvonik pa ima osem zvonov. Notranjost cerkve vsebuje številne nagrobne spomenike, velike umetniške vrednosti. V baziliki je baročna kapela, okrašena z marmorjem, ki je delo različnih umetnikov. V njej so shranjene relikvije Sv. Antona Padovanskega. V baziliki  smo v eni od kapel darovali sveto mašo, ki jo je vodil pater Beno Lavrih. Daritev je bila posebno doživetje. K temu so prispevale tudi besede p. Lavriha. Obogatili smo jo z ubranim petjem, ki ga je vodil gospod Krnel.

Sledil je ogled  kapele Scrovegni in muzejske zbirke ob njej. Med potjo do nje smo se ustavili še pred univerzo, ki je bila prva javna in je bila ustanovljena leta 1222. Je dom najstarejšega anatomskega gledališča na svetu. Tu so predavale in študirale številne znane osebnosti, npr.: Galileo Galilei in tudi naš spoštovani gospod Boris Pahor. V času našega obiska so pred njo protestirali študentje brez doma in zato ogled notranjosti ni bil možen.

Kapela Scrovegni je del Unescove svetovne kulturne dediščine. Vstop vanjo je strogo nadzorovan in je sestavljen iz 15-minutne predstavitve kapele ob videoposnetku, temu pa sledi 15-minutni ogled notranjosti. Število obiskovalcev, ki kot skupina in pod nadzorom vstopijo v kapelo, je omejena. V njej je cikel fresk, ki jih je leta 1305 zaključil italijanski slikar Giotto di Bondone, naročil pa jih je bogati bankir Enrico degli Scrovegni. Kapela je bila zgrajena kot njegova zasebna kapela in je bila nekoč pritrjena na palačo njegove družine. Ob ogledovanju teh lepot človeku vzame sapo in iz čistega spoštovanja do vsega, kar gleda človeško oko, usta obmolknejo. Ob kapeli je muzej, v njem pa bogata arheološka zbirka.

Od tam smo se sprehodili do Palazzo della Ragione. Žal si nismo mogli vsi ogledati njene notranjosti. To je uspelo le najbolj vztrajnim, ki so po naključju odkrili ''pravi'' vhod. Stavba stoji na lokih. Nekaj posebnega je njena streha. V njej je ogromna dvorana (dolga je 81,5 m, široka 27 m in visoka 24 m), pod njo pa stoletni trg.  Stene so bogato poslikane s freskami.

Nekateri so obiskali tudi kapelo kapucinske cerkve, kjer počiva nestrohnjeno telo svetnika Leopolda Mandiča. Ob povratku na parkirišče, kjer nas je čakal avtobus, smo si ogledali še baziliko Svete Justine. V njej je ''Vodnjak padovanskih mučenikov'', v katerem so shranjeni tudi posmrtnimi ostanki Sv Luke.

Preko celega dneva so nas prijazno božali sončni žarki. Dan je bil lep. Ne samo zaradi vsega lepega, kar smo videli, pač pa tudi zaradi vsega lepega, kar smo v prijetni družbi doživeli.

Vodenje je bilo odlično in organizacija prav tako. Lepa hvala vsem, ki ste se trudili pri organizaciji in izvedbi tega romanja.

Marija Pisk