Česa bi se lotili, če bi vedeli, da vam ne more spodleteti?

Robert Schuller

Šolanje na daljavo – izzivi, priložnosti in posledice

Akuten prestop šolajočih se otrok, od polno zasedenih urnikov vodenih aktivnostih s strani odraslih oseb tako v šolskem in obšolskem okolju, v sistem šolanja, kjer vloga nenehnega usmerjanja s strani odraslih naenkrat odstopi prostor samostojnemu delu in samousmerjanju šolajočega se otroka, pomembno spremeni učne procese.

Kaj so pustila za seboj leta sindroma otroške naglice, za katerega je značilno brisanje razlik med urnikom odraslih in urnikom otrok? Se sedaj generacije otrok, ki so vstopile v šolo s 6 leti, bile pogosto izpostavljene prezgodnji intelektualizaciji (»pošolani vrtci«, obseg dodatnih dejavnosti) in širjenju učnih načrtov v zgodnejših razredih, znajdejo v času epidemioloških ukrepov, kjer si morajo urnik tudi samozapolniti in se samozaposliti, samozaigrati? Kako otroci nadomeščajo socialne stike v socialnih omrežjih, ki veljajo za ene izmed najmočnejših facilitatorjev odvisnosti. Kako na njih vpliva pomemben upad gibalnih sposobnosti in izkušenj? Kako impulzi s strani zaslonov moderne tehnologije (korelacija učnih procesov in prostočasnih aktivnosti na spletu) vplivajo na njihove živčne sisteme?

Zdravniška stroka opozarja na porast težav, povezanih s stresom pri otrocih. Številni strokovnjaki nakazujejo posledice upada gibalnih sposobnosti, porasta prekomerne telesne teže, akumulacije odvisnosti od igric, socialnih omrežij.

Kako vpliva precedens ekranizacije v korelaciji z ostalimi vidiki šolanja na domu (preselitev socialnih stikov na medmrežja, upad gibalnih učinkovitosti, itd.) na živčne sisteme sodobnih otrok, za sedaj še ne vemo. Tako starši, učitelji, stroka kot šolarji pa so si enotni, da je največji izziv velik upad motivacije na vseh nivojih.

Učitelji razmišljajo, kako bi učne vsebine naredili še bolj atraktivne.

Še tako velika atraktivnost ne pade na plodna tla, ker so šolarjevi možgani drugje oziroma »izklopljeni« (izvršilne funkcije - pozornost, koncentracija, regulacija impulzov, delovni spomin, govorno jezikovne sposobnosti - v območju spanja). To obremeni starše, jih postavlja v pozicijo kontrole, usmerjanja, preverjanje razumevanja, dodatne razlage, učenja itd., kar je ob vseh dnevnih obveznostih velika obremenitev.

Sedanje stanje predstavlja priložnost za premik.

Rešitev ni v povečevanju atraktivnosti učnih vsebin in povečevanju zunanje motivacije otrok, vendar v »vklopu« izvršilnih funkcij in povezavi le teh s čustvenim sistemom (kjer je motivacija) šolarjevih možganov.

Strategije, kako se temu približamo, bodo podane na seminarju. Seminar bo združeval tako teoretične kot praktične pristope. 

 

Trajanje seminarja: 8 ur (2 x 4 šolske ure)

Za zaključene skupine (npr. šolske zbornice) dolžino in potek seminarja prilagodimo željam naročnika.

Ciljna skupina: Seminar je namenjen profesorjem, učiteljem, vzgojiteljem, specialnim pedagogom, socialnim pedagogom, logopedom, socialnim delavcem, psihologom, ravnateljem ter tudi staršem in vsem zainteresiranim.

Pedagoški delavci lahko udeležbo na seminarju uveljavljajo pri predlogu za napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Število udeležencev: 30

VoditaMarjeta Krejči Hrastar in Tatjana Jakovljević

Izvedba: preko spleta, 10. in 11. 2. 2021 (od 16.00-19.15), prijave do: 3. 2. 2021 - SEMINAR JE ODPOVEDAN

Cena:  95,00 €

V primeru odjave zaračunamo stroške obdelave v procentni vrednosti seminarja: 0-5 dni prej - 10%, brez vnaprejšnje odjave - 50%.