Če ukaz vaše vesti pride v spor z ukazom predstojnika, morate ubogati svojo vest.

Tomaž Akvinski

Naročilo Vzgoje št. 88

Naročilo posameznih izvodov revije Vzgoja

Podatki o naročniku

Kazalo vsebine

  • Uvodnik
  • Silvo Šinkovec: Molitev

Ujeti smo v drugi val pandemije. Negotovost se nadaljuje. Smo na koncu, na sredini ali šele na začetku? Ugibamo. Kujemo razlage in iščemo rešitve. Za nekatere je ta čas le nadloga, ki nas je iztirila iz utečenega ritma, in si želijo, da se vse vrne v stare tire. …

 

  • V žarišču: Humanistični pristop
  • Barica Marentič Požarnik: Humanistično zasnovani pristopi v učenju in ocenjevanju

Konec septembra je ob moji 80-letnici na Filozofski fakulteti potekal posvet o vlogi humanističnega pristopa v izobraževanju in raziskovanju. V prispevku opisujem, kaj meni pomeni bistvo humanistično zasnovane vzgoje in izobraževanja in kako sem skušala ta načela udejanjati v svojem več kot 50-letnem strokovnem delovanju. …

  • Jana Kalin: Od kakovosti učenja in poučevanja do izobraževanja učiteljev

Ob življenjskem jubileju, 80-letnici življenja, skušamo izpostaviti nekatera temeljna sporočila prof. ddr. Barice Marentič Požarnik, zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani. Zanimivo je, kako določena vprašanja, problemi, teme spremljajo raziskovalca skozi desetletja. Postopoma odkriva odgovore nanje in vse globlje vstopa v razumevanje medsebojne odvisnosti vprašanj, povezanosti teoretičnih spoznanj s praktičnimi izkušnjami, preverjanjem novega v vsakdanjih situacijah – kot v krogu izkustvenega učenja, ki ga po Kolbu označujejo konkretna izkušnja, razmišljajoče opazovanje, abstraktna konceptualizacija in aktivno eksperimentiranje. …

  • Andraž Teršek: Vzgoja je srce

Že kot otrok sem se rad pogovarjal s starostniki. Posebej s tistimi, pri katerih sem življenjsko modrost, stkano iz prepletanja bridkosti in veselja, porazov in uspehov, muk in veselja, bolečine in radosti opazil že v dobrosrčni in prizanesljivi govorici iskrivih oči in pomirjujočega zvena izgovorjenih besed. Bil sem počaščen, če so radi poklepetali z mano. Zmogel sem vljudnost molčečega poslušanja. O tem, da je to dobro in prav, me ni bilo treba podučiti. Za starša je bila to prijetna vzgojna razbremenitev. …

  • Ada Holcar Brunauer: Formativno spremljanje med teorijo in prakso

Formativno spremljanje preoblikuje »vsakodnevno ocenjevanje« v postopek poučevanja in učenja, ki izboljšuje (in ne le spremlja) učenčevo učenje. V prizadevanju, da bi definirala termin formativno spremljanje, Black in Wiliam (2009: 9) navajata, da je »praksa v učilnici formativna v tolikšni meri, kolikor učitelji, učenci ali njihovi vrstniki dokaze o učenčevih dosežkih pridobijo, razložijo in uporabijo za odločitve glede naslednjih korakov, ki bodo predvidoma boljše oziroma bolj utemeljene kot odločitve, sprejete brez teh dokazov«. …

  • Majda Cencič: Spodbujanje učiteljev v vlogi raziskovalcev

Znanstveno raziskovanje je bilo včasih namenjeno le poklicnim raziskovalcem in ga je predstavljalo predvsem kvantitativno raziskovanje ali kvantitativna paradigma oz. metodologija raziskovanja, ki se je v pedagogiki začela uporabljati v začetku 20. stoletja (Mužić, 1994b). Na pobudo in spodbudo ddr. Barice Marentič Požarnik pa se je začela tudi pri nas postopoma uveljavljati kvalitativna paradigma raziskovanja, ki jo predstavlja akcijsko raziskovanje, pri čemer so učitelji v vlogi raziskovalcev oz. soraziskovalcev. To novo vlogo učiteljev pa je pri nas pomagala širiti tudi ddr. Barica Marentič Požarnik. …

  • Nika Golob: Vrednote v razredu in vrednote v življenju

V poročilih o začetkih okoljskega izobraževanja v različnih državah beremo, da so bili postavljeni na temelju zanesenjakov, večinoma učiteljev naravoslovja, ki so prepoznali degradacijo okolja in so želeli na lastnih in kasneje skupnih iniciativah doprinesti svoj delež pri ohranjanju okolja in s tem civilizacijskih vrednot. Izhajali so iz spoznanja, in ker je zanje vrednost okolja predstavljala vrednoto, je to zavedanje degradacije v njih prebudilo akcijo, okoljsko akcijo. …

  • Dušan Krnel: Ne mi razlagat, povej mi odgovor

»Ne mi razlagat, povej mi odgovor,« je pogost odgovor otrok ob poskusu razlage odraslih. Preprosta razlaga, zakaj tak odgovor, je ta, da so otroci pragmatični in jih zanima le odgovor, da dokončajo nalogo, ali pa iščejo odgovor na vprašanje, ki so si ga sami zastavili. …

  • Meta Lah: Poučevanje, osredotočeno na učenca in avtentičnost učne situacije

Na področju poučevanja tujih jezikov so strokovnjaki o vlogi, ki jo učenec igra v procesu poučevanja/učenja, začeli bolj podrobno razmišljati v 70. letih prejšnjega stoletja. Če je bil prej učenec pri jezikovnem pouku večinoma pasiven sprejemnik in izvrševalec učiteljevih napotkov, se je s komunikacijskim pristopom to zelo spremenilo. …

 

  • Naš pogovor
  • Silvo Šinkovec: dr. Jurij Kunaver: V šolah bo treba ljubezni do domovine in države posvetiti več pozornosti

Znanstvenik, naravoslovec, geomorfolog, specializiran za visokogorski kras, površinsko morfologijo in visokogorske jame, pedagog, dekan Pedagoške fakultete, upokojeni redni in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Zvedav popotnik, garač, skromen, spoštljiv, pogumen in topel človek. Eden redkih, ki danes s ponosom reče, da je oče njegov vzornik. Srečala sva se v Radljah ob Dravi na prvi mednarodni konferenci Vzgoja za ljubezen do domovine in države (23. 11. 2019), ki jo je organiziralo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Našla sva veliko skupnih točk in nekaj skupnih ciljev. Vabilu na pogovor za našo revijo se je rad odzval. …

 

  • Biti vzgojitelj
  • Dragica Motik: Gabrijel Gruber (1740–1805)

Gabrijel Gruber se je leta 1740 rodil slovenskim staršem na Dunaju, umrl pa leta 1805 v Petrogradu. Njegovi predniki izhajajo iz vasi Schemming v bližini Linza. Družinsko ime Gruber verjetno izhaja iz imena dejavnosti oz. rudarjenja, ki so ga opravljali njegovi predniki ob obalah reke Ybbs, na planoti pod Alpami (Južnič, 2015: 99–116). Leto njegovega rojstva (1740) sovpada z začetkom vladanja Marije Terezije, ki je ostala na cesarskem položaju štirideset let. V tem času je Gruber odraščal, se izobraževal in postal znan strokovnjak tudi na cesarskem dvoru. …

  • Marija Pisk: Neslovensko govoreči šolar

Živimo v času neprestanih migracij vseh vrst. V naših vzgojnih in izobraževalnih ustanovah se iz leta v leto povečuje število otrok, ki prihajajo iz drugega jezikovnega okolja. Smo jim pripravljeni prisluhniti in se jim približati do te mere, da bi jim omogočili optimalno izobraževanje in vključevanje v naše okolje? Ni malo težav, pomislekov in vprašanj, ki se vrtinčijo po glavah strokovnih delavcev, ko se znajdejo v taki situaciji. …

 

  • Vzgojni načrt
  • Ivo Piry: Imamo svojo državo Slovenijo

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je 21. 11. 2020 že drugič organiziralo mednarodno konferenco na temo vzgoje in ljubezni do domovine in države, tokrat z naslovom Imamo svojo državo Slovenijo. Tudi letošnja konferenca naj bi se odvila v Osnovni šoli Radlje ob Dravi, vendar so preventivni ukrepi zaradi epidemije koronavirusa organizatorje preusmerili na splet. …

  • Mojca Kregar: Čutna soba v vili Čira čara

Otrokova naravna potreba je igra, ki spodbuja k raziskovanju, učenju in pridobivanju izkušenj. Med igro se odvija proces pridobivanja različnih čutnih vtisov. Otrok tipa, opazuje, posluša, voha ali okuša. Tako spoznava svet in ljudi okoli sebe, zaznava lepoto in radost okolja, ki ga obdaja, ter odkriva svoja čustva. …

 

  • Starši
  • Anton Meden: Avtoriteta učitelja v očeh starša (prvi del)

Avtoriteta učiteljev je vedno aktualna tema. Tudi v reviji Vzgoja so različni avtorji v člankih večkrat omenjali vidik avtoritete. Posebej bogata je bila 85. številka z žariščno temo 'Biti učitelj'. Vse članke sem z zanimanjem prebral. Ob branju sem dobil vtis, da k liku dobrega učitelja spada tudi to, da si zna ustvariti avtoriteto. Kot oče petih otrok, ki so zdaj na različnih stopnjah šolanja (od doktorskega ter magistrskega študija, srednje in osnovne šole), sem srečal veliko učiteljev in o njihovi avtoriteti veliko razmišljal. Zato me ta tema zelo nagovarja, zdi pa se mi zelo pomembna tudi v širšem kontekstu uspešnosti učiteljev ter odnosov med učitelji in starši. …

  • Miha Klanjšček, Dejan Hozjan: Kako se soočati z neželenim vedenjem otroka

Čeprav se z neželenim vedenjem relativno pogosto soočamo, se vse premalokrat vprašamo o njegovem izvoru. Vsaka dejavnost, ki jo ljudje opravljamo, ima namreč svoj namen, ki ga lahko z enim stavkom zajamemo kot željo po doživljanju pozitivnih čustev. Enako velja za otroke – tako pri izvajanju želenega kot tudi neželenega vedenja. …

  • Tanja Rozina: Vloga očeta v 21. stoletju

Vloga očeta se je od pradavnine do danes nenehno spreminjala. Poznamo matriarhat in patriarhat, danes pa gre za nek kompromis v avtoriteti med očetom in materjo ter tako prihaja do novih plati očetovstva. Po mnenju M. Tomori (1989) je vloga očeta danes posredna in tudi neposredna. …

 

  • Področja vzgoje
  • Milček Komelj: Srčni utrip slikarjeve narave

Slika Ob Savi je za umetnika značilna podoba naravnega prostranstva, ki jo je krajinar France Pavlovec (1897‒1959) z vso sproščenostjo naslikal v okolici domačih Stožic, a jo poetično razprostrl v videne in zaslutene daljave. …

  • Tomaž Bojc: Skrb za otroke s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami

Če se najprej ustavim pri izrazu »otroci s posebnimi potrebami«, ki ga trenutno uporablja sedanja zakonodaja (z izrazom 'otroci' so namreč po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) mišljeni tako otroci, mladoletniki kot tudi polnoletne osebe), potem velja, da z omenjenim izrazom poimenujemo otroke z motnjami v duševnem razvoju, gluhe in naglušne otroke, slepe in slabovidne otroke oziroma otroke z okvaro vidne funkcije, otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane otroke, otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolne otroke, otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter otroke z avtističnimi motnjami. …

 

  • Duhovni izziv
  • Tanja Pogorevc Novak: Razkošje božiča je v njegovi skromnosti

Dragoceni trenutki, ko sva z očetom hodila po gozdu in nabirala material za jaslice, sedijo globoko v mojem spominu. Doma sva nabrane vejice rezala na krajše kose, iz njih sestavila hlevček, ograje, mostičke in še kaj. Zdaj vem, da se je zame sveti večer začel že takrat, s sprehodom v naravo, in da so bile priprave na sveti večer v krogu družine najlepši del praznovanja. …

  • Marjan Škvarč: O ovci, ki se ni pustila striči

Nekoč je živela ovca, ki ni hotela, da jo strižejo. Rekla je, da je po striženju grda, da se ji vidijo rebra. Ko so druge ovce potrpežljivo čakale v vrsti, da jih bodo pastirji ostrigli, je ona zbežala in se skrila. Če so jo ujeli, se je toliko časa upirala in izmikala, da je ušla. Pastirji so obupali nad njo in so jo pustili pri miru. …

  • Marjan Škvarč: O pastirici z dvema vrčema

Nekoč je živela pastirica, ki je imela dva vrča: enega za sladko vodo, drugega za grenko vodo. V prvega ji je vodo točil angel varuh; ta voda je bila hladna, zdrava, osvežilna. V drugega ji je vodo točil hudobec, zato je bila voda grenka, pokvarjena, slaba. …

 

  • Izkušnje
  • Ana Gerčar: Spodbujanje najmlajših k uživanju sadja

Ozaveščanje otrok preko izkušenj, ki jih pridobijo med svojim delovanjem, je izrednega pomena tudi v predšolskem obdobju. V vrtcu Vojke Napokoj v Moravčah smo v skupini Žabice, v kateri so dve- do triletni otroci, preko dejavnosti, ki smo jih izvedli v dveh letih, spoznavali razvoj jablane iz semena v drevo. To je dalo otrokom nove izkušnje na poti spoznavanja narave ter pomembnosti uživanja raznolike hrane. …

  • Martina Goričan: Projekt spoznavanja poklicev

Potrebe na trgu zahtevajo prilagajanje delovne sile in posledično vseživljenjsko učenje. Temu se mora prilagoditi tudi šolski sistem, zato je treba spremljati dogajanje na svetovnem trgu ter mlade pripraviti na nenehno prilaganje na tem področju. Poklici se spreminjajo in treba se je pripraviti na novosti. …

 

  • Nova spoznanja
  • Bralni namig
  • Iz življenja DKPS
  • Napovedni koledar
  • Marjan Škvarč: Betlehem

Mesto hrupa
in tisoč luči. …
 

  • Summary
  • Letno kazalo