18. februar, Pismo Rimljanom
Sveti Pavel iz Tarza, okruten preganjalec kristjanov, je doživel čudežno spreobrnjenje iz katerega smo črpali tudi udeleženci duhovnega branja, ko smo raziskovali njegovo Pismo Rimljanom v klubu svetega Jakoba v Ljubljani pod vodstvom p. dr. Silva Šinkovca.
Srce pisma je 8. poglavje v katerem smo znova naleteli na človeško krhkost in odkrili duhovni boj. ''V sebi odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro se mi ponuja zlo.''
''Kajti tisti, ki so po mesu, mislijo na to kar je meseno, tisti, ki so po Duhu, mislijo na to kar je duhovnega. Toda meseno življenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir.'' Meseno življenje izloča Boga. Bog je izločen iz znanosti, izgnan iz našega javnega življenja. Hvaležni smo lahko sv. Pavlu za spoznanje, da sami ne moremo ničesar storiti ampak je v nas Božji Duh in Kristus naš zagovornik. Če nimamo Božje povezave, je vse narobe kljub zakonom in pravilom. Svetost je Božja povezava, je duhovna kategorija in ne moralna. Kljub vsem težavam s katerimi se soočamo nismo žrtve, ampak Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni.
Hvala p. Silvo, da smo lahko še pred začetkom postnega časa spoznali svojo majhnost, da bomo lahko bolj pogumno in ponižno sledili Njemu, ki nas je prvi vzljubil.
Dan po zaključku božične dobe, smo zaključili sklop duhovnega branja: Izpovedi, svetega Avguština.
Tedensko smo prebirali izbrana poglavja, se veselili lepote besede v prevodu Antona Sovreta in priredbi Kajetana Gantarja in rasli v veri in prijateljstvu.
Močno nas je nagovorila Avguštinova mati, sveta Monika. Ne samo, da je z vztrajno molitvijo spreobrnila sina, ampak ''se je pokazala kot posrednica miru med dušami, ki so živele v prepiru…''.(Sv. Avguštin).
Tudi v našem času, ko mnogi mladi v svetu omame zapravljajo življenje, ''ko se bistri fantje in dekleta izgubljajo, ker ne dobijo prave hrane'' (p. Silvo), je sveta Monika svetal vzor, da je možno z vztrajno molitvijo izprositi preporod družin.
Že v 4. stoletju je, tako kot danes, starše skrbela le izobrazba otrok.'' Samo, da mi je bila učenosti polna glava, a duša neobdelana puščava ''(sv. Avguštin). ''Nič novega pod soncem'' (p. Silvo).
Zgodovina se ponavlja in brez vrednot ne gre. Ne moremo si zapirati oči in se ograditi v svoj mali udobni svet zimskega spanja, ko umirajo mladi, ko samomori naraščajo, ko stiska trka na vrata.
Sveti Avguštin nas vzpodbuja, da bi se vsakdo od nas zavzel, da bi z ljubeznivim prigovarjanjem gasil zlobno govorjenje in tudi blagruje verne:''Tako tudi veren človek: ves svet z vsem bogastvom je njegova last in kakor, da bi nič ne imel, ima vendar vse.''
Ste se spomnili Slomška, Prešerna in brezštevilne množice svetih, ki so že prehodili pot stiske. ''O Gospod, naš Bog, daj da upamo v senci tvojih kril in varuj nas in nas nosi! Nosil nas boš od malega nas boš nosil in nosil prav do sivih las. Zakaj naša moč je le tedaj močkadar je v tebi; kadar je v nas, je nemoč.(sv. Avguštin).
Vabim vse ljudi dobre volje, da se udeležimo svetopisemskega maratona od 26. 1. do 1. februarja 2020 in se napijemo žive vode iz izvira!