Družina je toliko bolj trdna in zdrava, kolikor so družinski člani sposobni uskladiti svoje družinske funkcije z danostmi drugih članov družine.

Elisabeth Lukas

Vzgoja 79

  • Uvodnik
  • Silvo Šinkovec: Učitelj

Minilo je 50 let, odkar je dr. Pediček s svojimi sodelavci vodil prve time šolske svetovalne službe. Zasnovani so bili interdisciplinarno; v timu so sodelovali pedagog, psiholog in svetovalni delavec. V monografiji Franc Pediček, slovenski pedagog (2013) dr. Ivan Ferbežer, ki je sodeloval v timu ene od mariborskih šol, opisuje to svojo izkušnjo. O vlogi šolske svetovalne službe smo objavili nekaj zelo dobrih člankov v prejšnji številki revije Vzgoja (78). …

  • V žarišču: Pedagogika skupnosti
  • Andreja Keršmanc: Mreža vrtcev pedagogike skupnosti

Pedagogika skupnosti predstavlja konstitutivni del družbenega gibanja za zedinjen svet. Izvorno je gibanje za zedinjen svet versko gibanje fokolarov, ki ga je ustanovila Chiara Lubich na pogorišču 2. svetovne vojne. To je bil klic krščanske ljubezni tisočim žalujočim in trpečim z evangelijskim odgovorom, da z ljubeznijo, sožitjem in solidarnostjo ter s povezovanjem vseh ljudi v skupnost lahko dosežemo mir in bratstvo med vsemi ljudmi sveta. …

  • Teresa Boi: Mnogi obrazi dialoga

Od 15. do 17. junija 2018 je v Škofji Loki potekal mednarodni pedagoški seminar, na katerem smo v logiki sodelovalnega raziskovanja in z vidika izkustvenega znanja poglobili temo dialoga na pedagoškem področju, ki je temeljni element vzgojne izkušnje v multietničnem, multikulturnem, medreligioznem in globalnem kontekstu. …

  • Giuseppe Milan: Za pedagogiko dialoga

Lepo je biti tukaj, da se soočimo s temo dialoga, ki je izjemno pomembna, še posebej za vse, ki delujemo na področju vzgoje … Lepo je, da se to dogaja v Sloveniji, v tej čudoviti deželi, ki je kakor Evropa v malem. Tu je vsaka stvar v dialogu: gore, morje, jezera, gozdovi, reke, mesta, umetnost. …

  • Michele De Beni: Biti vzgojitelj

Če je 21. stoletje na vseh področjih življenja človeške skupnosti predstavljeno kot čas velikih sprememb, ki so pogosto boleče in imajo tragične posledice, lahko sklepamo, da se tudi liku vzgojitelja bliža čas velikih sprememb. …

  • Slavi Snoj: Koraki v vzgoji, ki nosi upanje

Veliko veselje je prevzelo naša srca, ko smo pred 15 leti odpirali Vrtec Sončni žarek. Vizija pedagogike skupnosti je takrat v nas budila neustavljivo željo in strast, da bi vzgajali nove ljudi, najmlajše generacije otrok, tiste, s katerimi se začne proces vzgoje in ki bodo jutri v svoji prihodnosti lahko živele za dobro svojega naroda in hkrati vsega človeštva. …

  • Erika Kozjek: Ustvarjanje vzgojne skupnosti

Temeljni cilj pedagogike skupnosti je ustvarjanje vzgojne skupnosti.Seveda paskupnost ne nastane sama od sebe, vsaka oseba jo je poklicana osebno graditi. Tudi predšolski otrok? Seveda! …

  • Janez Snoj: Pedagoška metodologija projektnega dela

Bolj kot se pedagogika kot znanost vrača nazaj k otrokovi naravi, večja je želja, da mu nudimo možnost, da zaplava v svobodo novih možnosti in izbir. Medijska vzgoja ni le pot v neznano prihodnost ali izhod iz stiske, temveč je radost odkrivanja, igra sprejemanja izzivov in poigravanje z neštetimi načini in možnostmi, ki jih nudi, da bi jo bolje razumeli in bogatili njeno prihodnost. …

  • Mojca Berce, Urška Florjančič: Rojstvo Družinske akademije v Stari Loki

V naravno in neizogibno potrebo po skupnosti vse bolj vdira vsemogočnost posameznika, ki ga bolj skrbita lastna uresničitev in varnost kot čut za sobivanje z drugimi. V slogu: bolje je dobro se imeti sam s seboj kot pa imeti se dobro skupaj. …

  • Lidija Golc: Prestopiti tisto mejo

Prestopiti tisto mejo,

edino, ki te res omejuje.

Odpreti obe očesi, se povzpeti …

  • Naš pogovor
  • Silvo Šinkovec: Anica Horvat: Dom mora dišati po ljubezni

Doma sem iz Šmarja pri Jelšah. Rasla sem v družini, kjer smo bili štirje otroci. Oče je bil uradnik in mama šivilja. Oče je kmalu umrl zaradi raka, mama je bila delno invalidna, tako smo se otroci hitro naučili skrbeti zase. A imeli smo se zelo radi, zelo smo bili povezani. Brat, najstarejši, je kmalu odšel v semenišče in tako smo ostale doma same ženske. Najraje se spominjam naših zaupnih pogovorov z mamo v poltemi. Zelo odprta je bila in veliko zlatih nasvetov smo sestre dobile za življenje.

  • Anica Horvat: Voščilo

Danes molim zate,

da bi bil zdrav,

da bi bil srečen. …

  • Anica Horvat: Biti

Ne misliti in ne govoriti,

ne jokati in se ne smejati, …

  • Biti vzgojitelj
  • Jože Ramovš: Slabe izkušnje in njihovo obdelovanje

Skupinsko socialno učenje je metoda za oblikovanje osebnosti in lepšega sožitja. V Vzgoji je bil lani objavljen njen oris, letos jo predstavljamo od bliže. Zadnjič smo se ustavili ob izkušnjah, ki so glavno učno gradivo pri skupinskem socialnem učenju: vsakdanje, dobre, slabe; lastne in izkušnje drugih. Danes so pred nami slabe izkušnje – te so kot bodeče kostanjeve ježice, ki nas zbadajo. Komur diši pečen kostanj, mora vedeti, da je v ježici. Kakšen smisel imajo slabe izkušnje? …

  • Mateja Vodnik: Komunikacijska kompetentnost

Komunikacija je veščina, ki temelji na odnosu in spoštovanju. Predstavljamo jo v kontekstu podpore in pomoči oziroma temeljne elemente terapevtske komunikacije. …

  • Vzgojni načrt
  • Mateja Centa: Sodelovati z učenci in jih postaviti v središče etične vzgoje

Osrednji namen prispevka je pokazati na tesno povezanost med značilnostmi teorije sodelovalnosti oz. vključenosti ter načeli etike skrbi. Oboje nam bo tudi pomagalo izpostaviti vlogo in pomembnost kakovosti odnosov med učitelji in učenci ter med učenci samimi. V zadnjem delu pa bomo izpostavili še, kako se lahko pri tem opremo na umetnost ter preko umetnosti odpiramo teme o etiki in vrednotah. …

  • Starši
  • Neža Miklič: Sam doma

Kdaj lahko otrok ostane sam doma, se zdi 'zvito' vprašanje, odgovor nanj pa ni enoznačen. Nekaj pa je gotovo: dojenčkov, zelo majhnih otrok ali otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, ne puščamo nikoli samih doma, niti za kratek čas. »Zelo trdno spi in se prav nikoli ne zbudi« ni ustrezen izgovor. Vse preveč nesreč se namreč največkrat zgodi prav doma ali v okolici doma. …

  • Področja vzgoje
  • Milček Komelj: Nesmrtni apostol slovenskega duha

Telesni lik škofa Antona Martina Slomška nam je znan po fotografiji in sočasnih dokumentarno verodostojnih upodobitvah, ni pa še doživel dovolj pomembnejših ustvarjalnih umetniških interpretacij, ki bi skušale posvetiti v luč njegovega oznanjevalskega duha, tako kot so si umetniki v 20. stoletju prizadevali prodreti v poetičnega duha Slomškovega največjega ustvarjalnega vrstnika Franceta Prešerna, čigar resnična vidna podoba nam ostaja mnogo manj razvidna. …

  • Jana Lampe: Pomen šol v Afriki

Slovenska karitas od leta 2006 izvaja dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Z njo v sodelovanju s slovenskimi misijonarji, ki delujejo v posameznih afriških državah, glede na potrebe lokalnega prebivalstva podpiramo razvojne in humanitarne projekte s področja oskrbe z vodo in hrano ter zdravstva in šolstva. …

  • Duhovni izziv
  • Branka Roškar: Molitev

Letošnje poletje smo spremljali zgodbo tajskih fantov, ki so po nesrečnem naključju ostali ujeti v jami globoko pod zemljo. Brez možnosti rešitve, kot se je zdelo na prvi pogled. Po poročanju medijev so bili fantje takrat, ko so jih reševalne ekipe našle, telesno sicer zelo oslabljeni, a hkrati zelo mirni. Kje je skrivnost preživetja? Trener, ki je bil z njimi, je bil nekdanji budistični menih. Fante je miril s pomočjo meditacije, tako omilil njihov strah in s tem preprečil paniko, ki bi lahko zavladala. …

  • Silvo Šinkovec: Odločitve v Krstu pri Savici

V prvem članku (Vzgoja 77) smo predstavili Prešernovo izpoved vere ali bolje rečeno, Prešernovo predstavo o Bogu. V drugem članku (Vzgoja 78) smo predstavili življenjske boje, ki jih predstavi Prešeren v Krstu pri Savici; ključne težke izkušnje so vojna in samomorilne misli. Noben človek ni brez preizkušenj, pomembno pa je, kako gre skozi tak čas. V tem članku govorimo o odločitvah, ki jih Prešeren predstavi v svoji pesnitvi. …

  • Barbara Peterlin: Žarki Božjega usmiljenja dosegli brezdomca

»Petintrideset let sem sedel,« med vožnjo v avtomobilu zaupa brezdomec svojo življenjsko zgodbo prostovoljcu Dimu. Dima v trenutku postane poten, v grlu začuti velik cmok, v glavi pa misli bežijo sem in tja od strahu, da morda tako iznenada, med vožnjo, ko sta v avtomobilu sama, tudi njemu ne stori kaj hudega. »Le kaj je storil, da je tako dolgo sedel,« se sprašujemo skupaj s prostovoljci: »pa menda ni koga ubil?« …

  • Izkušnje
  • Petra Krašna: Razvijanje tehniškega mišljenja v vrtcu

Prispevek je nastal na podlagi raziskovalne naloge v skupini otrok v vrtcu. Pišemo o razvijanju tehniškega mišljenja predšolskega otroka in prepletanju tehnike s področji Kurikuluma za vrtce, kjer tehnika ni zapisana kot samostojno področje. …

  • Tina Polajžer: Družina, mojstrovina narave

Ko v vrtcu beseda nanese na družino, otrokom zažarijo oči in imajo toliko povedati, saj se s pojmi in situacijami, povezanimi z družino, vsakodnevno srečujejo. V Vrtcu pri OŠ Kungota, v skupini Dežniki (homogeni oddelek otrok, starih 4–5 let), smo mednarodni dan družin in teden družin obeležili s 3-tedenskim projektom Družina, mojstrovina narave. …

  • Bralni namig
  • Nova spoznanja
  • Iz življenja DKPS
  • Napovedni koledar
  • Summary