Območna skupnost Tolmin

Sedež delovanja: Tolmin

Predsednik/ca OS oz. kontaktna oseba: Marija Šavli, 05/388-24-08

Duhovni asistent:

Osnovni podatki

V šolskem letu 1990/91 se je tudi v Tolminu začela srečevati skupina vernih pedagogov. Spodbudo zanjo je dala učiteljica Ernesta Tinta iz Deskel, sicer naša domačinka, ko je spoznala p. Silva Šinkovca. Ta nas je v decembru 1990. leta obiskal in imel prvo predavanje. Z njim je prišlo nekaj ljubljanskih kolegov, ki so nam predstavili svojo skupnost v Dravljah. Prvo srečanje nas je tako prevzelo in opogumilo, da smo sklenili z njimi nadaljevati. Začela so se vrstiti predavanja, krog poslušalcev se je širil. Želja, da bi pritegnili v skupnost še pedagoge in študente iz širše okolice, se je počasi uresničevala. Prihajati so začeli tudi iz sosednjih župnij, pa tudi iz Kobarida in Bovca.

Dejavnosti

Če je bilo le mogoče, smo se pri izbiri predavanj osredotočali na žgočo, aktualno problematiko, po kateri se je lahko razvil pogovor. Imeli smo srečo, da nam je uspelo dobiti, čeprav včasih težko, priznane predavatelje, teologe, profesorje, psihologe … Na predavanja, ki bi utegnila zanimati starše, smo vabili tudi le-te.

Na ozemlju naše koprske škofije deluje samo ena katoliška šola – Škofijska gimnazija v Vipavi. Z zanimanjem smo jo obiskali, si jo ogledali in se seznanili z načinom dela in vzgoje v njej ter z življenjem v njihovem dijaškem domu. Ker smo veliko slišali o katoliških vrtcih, smo želeli spoznati tudi te. Zato smo v letu 2005 obiskali nam najbližji Antonov vrtec v Železnikih. Deležni smo bili iskrenega in prijaznega sprejema, obogatili so nas z novimi spoznanji. Sledil je obisk Angelinega vrtca pri uršulinkah v Ljubljani ter Lavrinega vrtca v Murski Soboti. Navdušenje za njihov način dela je bilo izjemno. Vse to nam lahko pomaga pri naših odločitvah in delu v prihodnosti. Želimo si, da bi bili tudi naši otroci deležni takega načina vzgoje. Zaenkrat so zaživele svetopisemske urice za predšolske otroke.

Brez notranjega poglabljanja in molitve ni osebnostne rasti. Zato smo imeli duhovni obnovi – adventno in postno. Pomembna so romanja, srečanja s kolegi, združena z ogledom kulturno-umetniških spomenikov: Ponikva, Piran (jaslice), Brezje, Kočevska Reka, Ljubljana (biblična razstava), Velikolaška kulturna pot … Vse to nas bogati, vzpodbuja, da se vključujemo pri delu v raznih skupinah, delavnicah. Upamo, da bo tako tudi v bodoče.

''Le pogum, vstani'' (Mr 10,49) je bila vodilna misel letošnjega vseslovenskega svetopisemskega maratona. In smo vstali. In smo brali. Tudi v Tolminu.  Organizacijo je prevzela OS DKPS Tolmin. Izvedli smo mini svetopisemskega maraton v živo. Od nedelje do torka smo približno od 18.30 do 21.00 prvi dan brali Markov evangelij, drugi dan Pismo Rimljanom in tretji dan Prvo pismo Korinčanom. K maratonu smo z obvestilom vabili tudi  sosednje župnije. V vsem nas je podpiral naš gospod župnik Damijan Bajec, z nami pa sta vse dni bila tudi gospod vikar Silvester Čibej in gospod kaplan Blaž Kernel.

Pri branju so sodelovale različne skupine, ki delujejo v župniji: biblična, bralci beril, Binkoštna dvorana, člani živega rožnega venca, Frančiškov svetni red, zakonske skupine, družba krščanskih žena, mladina, katehisti in katehistinje, strokovni delavci v izobraževanju, člani OS DKPS Tolmin in vsi drugi župljani, ki so se nam želeli priključiti. Vrstnega reda za branje vnaprej nismo sestavljali. Kljub temu je branje teklo. Bralci so pristopali spontano in prostovoljno.

Še globlje smo v Božjo besedo odrinili po zaslugi gospoda kaplana, ki nas je prvi dan z uvodom pospremil v branje Markovega evangelija. Druga dva dneva pa nam je ob vsakem poglavju Pisma Rimljanom in Prvega pisma Korinčanom odpiral oči in srce za razumevanje zapisane Božje besede in nam prebrano vsebino še dodatno razložil. Branje in poslušanje je tako dobilo še globljo dimenzijo in za to smo mu zelo hvaležni.

Prvi dan je bilo 17 prisotnih in 9 od njih je pristopilo k branju, nekateri dva krat. Markov evangelij smo prebrali do 14. poglavja. Po priporočilu gospoda kaplana smo ga doma, vsak sam, prebrali do konca. Drugi dan je bilo 32 prisotnih. Za branje se jih je odločilo 13, tudi tokrat nekateri dva krat. Pismo Rimljanov smo ta dan prebrali do zadnjega poglavja.

Tretji dan je bilo v cerkvi 33 prisotnih. Tokrat  jih je k branju pristopilo 16. Tudi Prvo pismo Rimljanom smo tretji dan prebrali do konca. Vse tri dneve so nekateri vztrajali od začetka do konca, nekateri so se pridružili med branjem, nekateri pa so tudi pred koncem odšli.

Prisotne smo vsak dan povabili k dobrodelnosti in njenim namenom. Začenjali smo z Molitvijo za svetopisemski maraton, zaključili pa z Zahvalno molitvijo za dar Svetega pisma in z blagoslovom gospoda kaplana.

Vsak večer smo polni notranjega miru in hvaležni za Božjo besedo zapuščali našo cerkev.

Napisala: Marija Pisk