Človek, ki le nase misli in v vsem išče le svoj dobiček, ne more biti srečen. Če hočeš živeti za sebe, živi za druge!

Seneka

Območna skupnost Tolmin

Sedež delovanja: Tolmin

Predsednik/ca OS oz. kontaktna oseba: Marija Šavli, 05/388-24-08

Duhovni asistent:

Osnovni podatki

V šolskem letu 1990/91 se je tudi v Tolminu začela srečevati skupina vernih pedagogov. Spodbudo zanjo je dala učiteljica Ernesta Tinta iz Deskel, sicer naša domačinka, ko je spoznala p. Silva Šinkovca. Ta nas je v decembru 1990. leta obiskal in imel prvo predavanje. Z njim je prišlo nekaj ljubljanskih kolegov, ki so nam predstavili svojo skupnost v Dravljah. Prvo srečanje nas je tako prevzelo in opogumilo, da smo sklenili z njimi nadaljevati. Začela so se vrstiti predavanja, krog poslušalcev se je širil. Želja, da bi pritegnili v skupnost še pedagoge in študente iz širše okolice, se je počasi uresničevala. Prihajati so začeli tudi iz sosednjih župnij, pa tudi iz Kobarida in Bovca.

Dejavnosti

Če je bilo le mogoče, smo se pri izbiri predavanj osredotočali na žgočo, aktualno problematiko, po kateri se je lahko razvil pogovor. Imeli smo srečo, da nam je uspelo dobiti, čeprav včasih težko, priznane predavatelje, teologe, profesorje, psihologe … Na predavanja, ki bi utegnila zanimati starše, smo vabili tudi le-te.

Na ozemlju naše koprske škofije deluje samo ena katoliška šola – Škofijska gimnazija v Vipavi. Z zanimanjem smo jo obiskali, si jo ogledali in se seznanili z načinom dela in vzgoje v njej ter z življenjem v njihovem dijaškem domu. Ker smo veliko slišali o katoliških vrtcih, smo želeli spoznati tudi te. Zato smo v letu 2005 obiskali nam najbližji Antonov vrtec v Železnikih. Deležni smo bili iskrenega in prijaznega sprejema, obogatili so nas z novimi spoznanji. Sledil je obisk Angelinega vrtca pri uršulinkah v Ljubljani ter Lavrinega vrtca v Murski Soboti. Navdušenje za njihov način dela je bilo izjemno. Vse to nam lahko pomaga pri naših odločitvah in delu v prihodnosti. Želimo si, da bi bili tudi naši otroci deležni takega načina vzgoje. Zaenkrat so zaživele svetopisemske urice za predšolske otroke.

Brez notranjega poglabljanja in molitve ni osebnostne rasti. Zato smo imeli duhovni obnovi – adventno in postno. Pomembna so romanja, srečanja s kolegi, združena z ogledom kulturno-umetniških spomenikov: Ponikva, Piran (jaslice), Brezje, Kočevska Reka, Ljubljana (biblična razstava), Velikolaška kulturna pot … Vse to nas bogati, vzpodbuja, da se vključujemo pri delu v raznih skupinah, delavnicah. Upamo, da bo tako tudi v bodoče.

 

Galerija: Križev pot na Mengore