Če ukaz vaše vesti pride v spor z ukazom predstojnika, morate ubogati svojo vest.

Tomaž Akvinski

Vzgoja 78

  • Uvodnik
  • Silvo Šinkovec: Spremljanje razvoja mladih osebnosti

Leta 1995 sem sprejel delovno mesto šolskega svetovalnega delavca na Škofijski klasični gimnaziji. Pred tem sem študiral psihologijo, še prej specialno pedagogiko, filozofijo in teologijo. Ko sem prišel na gimnazijo, se mi je v prvem trenutku zdelo, da sem kar dobro pripravljen na novo delovno mesto. V naslednjih dneh, ko sem se spraševal, kakšne so moje naloge v tej vlogi, sem imel občutek, da me študij ni pripravil na to delo, kajti med študijem nisem bil deležen neposrednega usposabljanja za šolsko svetovalno delo. Preberi cel uvodnik

  • V žarišču: 50 let šolske svetovalne službe
  • Petra Gregorčič Mrvar: Šolsko svetovalno delo danes in jutri

Razvojno-preventivna usmerjenost šolskega svetovalnega delavca je izhodišče ustvarjanja pogojev za oblikovanje varne, skrbne, inkluzivne in spodbudne skupnosti, v kateri bo zagotovljeno kakovostno izobraževanje za vse otroke in mladostnike. Pomembnost razvojno-preventivne usmerjenosti nakazujejo tudi preliminarni rezultati aktualne raziskave o vlogi svetovalne službe v šoli, ki jo izvajamo na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

  • Lidija Golc: Noter do kosti

Dotik je rahel in močan,…

  • Dejan Hozjan: Strokovna avtonomija šolske svetovalne službe

V letošnjem letu obeležujemo 50. obletnico ideje Franca Pedička o vzpostavitvi šolske svetovalne službe v slovenskem izobraževalnem prostoru. Kljub temu, da si je šolska svetovalna služba v tem obdobju izoblikovala svoj položaj v pedagoški praksi, pa se utemeljeno postavlja vprašanje o njeni strokovni neodvisnosti in avtonomiji.

  • Marija Horvat: Šolsko svetovalno delo: kje smo in kam gremo?

Šolska svetovalna služba praznuje svoje polstoletno delovanje. Gre za pomembno prelomnico in dosežek, ki nam ga zavidajo v marsikateri razviti državi. To, da imamo šolskega svetovalnega delavca prisotnega že v vrtcih, na osnovnih in srednjih šolah, marsikje ni samoumevno, predstavlja pa nepogrešljiv del v vsakodnevnem delovanju šole in njenih deležnikov ter igra pomembno vlogo pri preventivi in osebni rasti tako učencev kot učiteljev in tudi staršev.

  • Nikolaja Munih: Pogled iz prakse

Ne glede na smernice, normativna določila in zakonodajo je kot vsepovsod na operativni ravni učinkovitost šolske svetovalne službe odvisna od posameznikov – strokovnjakov, ki delujejo v posameznem zavodu, njihove temeljne izobrazbe (pedagog, psiholog, rehabilitacijski pedagog …), njihove sposobnosti timskega in interdisciplinarnega sodelovanja, strokovne fleksibilnosti, pa tudi od subjektivnega občutka zavezanosti svojemu delu kot poslanstvu.

  • Marijana Kolenko: Šolska svetovalna služba skozi oči vodstva šole

Tudi sama sem pred leti opravljala delo svetovalne delavke v osnovni šoli ter bila vpeta v številne razvojne projekte šole, strokovno sodelovala z učitelji, starši, vodstvom šole, postavila šolo za starše po vsej vertikali, opravljala temeljito poklicno svetovanje, sodelovala z lokalnim okoljem in zunanjimi ustanovami. Kot ravnateljica šole lahko kritično ugotavljam, da danes svetovalni delavci v šolah opravljajo druge vrste nalog. Praksa kaže, da se je v zadnjih 20 letih vloga svetovalne službe v osnovni šoli zelo spreminjala. Osnovne šole so s spremembo normativov in standardov izgubile delež svetovalnih delavcev. …

  • Naš pogovor
  • Silvo Šinkovec: ga. Dragica Motik: Nenehno se učim

Gospe Dragice Motik se spomnim z Bleda, ko je vodila seminar za učitelje slovenskega jezika po svetu. Njenega imena se spomnim iz kataloga stalnega strokovnega izpopolnjevanja, saj je bila voditeljica različnih seminarjev. Kdaj pa kdaj sva se zjutraj srečala ob cerkvi sv. Jožefa na Poljanah, ko je hitela v službo. Bolje sem jo spoznal, ko se je borila z boleznijo in iskala moč v težkem življenjskem obdobju. Vedno je bila polna elana, zagona, idej, pozorna in spoštljiva do ljudi. Tudi sedaj, ko je v pokoju, ne odneha, še naprej se uči, išče in pomaga drugim. …

  • Biti vzgojitelj
  • Jože Ramovš: Izkušnje – glavno gradivo za razvoj osebnosti in sožitja

V prejšnji številki (marec 2018, št. 77: 19–20) smo spoznali današnja nevroznanstvena spoznanja o navdušenju, ki potrjujejo vzgojne izkušnje o tem, kako pomembno je veselje za osebnostno rast, srečnost in lepo sožitje. Danes se bomo ustavili ob izkušnjah, ki so osrednje učno gradivo pri skupinskem socialnem učenju: vsakdanje, dobre, slabe; lastne in izkušnje drugih. Ker je naše življenje sestavljeno iz izkušenj, imamo tega učnega gradiva na pretek – surovega, ki čaka na smiselno obdelavo. …

  • Sandra Kozorog Košuta: Avtoriteta učitelja

Avtoriteta je ključna, a vse bolj na stranski tir potisnjena komponenta vsakega vzgojno-izobraževalnega procesa. V članku predstavljamo gradnike vzpostavljanja avtoritete, od česa je odvisen odnos, ki ga ima učitelj z učenci, in kako v razredu vzpostaviti avtentično, prijetno, a hkrati spoštljivo delovno okolje.

  • Tone Kuntner: Kadar spregovorim

Kadar spregovorim o tebi …

  • Mirnesa Džananović: Umetnost pozornosti

Na delu preživimo skoraj polovico življenja, zato je pomembno, kako ga preživimo. Naše delo je izraz našega celostnega bitja. Lahko je čudovito sredstvo za izražanje naših najglobljih teženj in vir velike izpolnitve, miru, veselja, preobrazbe in zdravljenja. A delo nam lahko povzroča tudi veliko trpljenja. Koliko miru in sreče bomo ustvarili, je odvisno od tega, kaj naredimo z življenjem, in od tega, ali živimo pozorno. …

  • Vzgojni načrt
  • Mateja Centa: Zavzemanje stališča in etična vzgoja

Pri poučevanju etike in vrednot je stališče, ki ga imate kot učitelj v zvezi z določenim vprašanjem, zelo pomembno. Nekateri pedagogi in učitelji so sicer mnenja, da mora biti učitelj vedno nevtralen. Toda to je praktično nemogoče, saj lahko svoje stališče nevede razkrijemo s pripombami in govorico telesa, učenci pa se lahko nanj tudi odzovejo. …

  • Starši
  • Neža Miklič: Pridi z menoj, otrok

Ko se odločate, da boste otrokom ponudili preventivno delavnico o nadlegovanju, je to pogumno dejanje in si zaslužite pohvalo. Počnite to še naprej, le še v širino pojdite. Ena izmed situacij možnega nadlegovanja naj zagotovo ostane nadlegovanje s strani neznancev na ulici, pri čemer situacijo ponudite otrokom tako, da bodo sami, pod vašim mentorstvom, našli več različnih možnih oblik nadlegovanja, nato pa isto situacijo osvetlite z več možnimi odzivi otrok in tudi odzivi domnevnih storilcev. Svoje rešitve, pa četudi jim boste vi pomagali pri tem, si bodo otroci bistveno bolj zapomnili. …

  • Melita Rožič: Didaktične igre v vrtcu in šoli

Didaktične igre ponujajo veliko načinov za uspešnejše vzgojno-izobraževalno delo. Pogosto se uvrščajo med funkcionalne igre, saj razvijajo posamezne otrokove sposobnosti. So eden od učinkovitih motivacijskih dejavnikov za učenje. Pri otroku izzovejo večjo pozornost, interes, povečajo njegovo aktivnost in spodbujajo medsebojno sodelovanje. …

  • Področja vzgoje
  • Milček Komelj: Baročna lepota Materinega dobrega nasveta

Bolj kot h kakim svetovalnim službam so se naši baročni predniki v življenjskih stiskah zatekali po nasvete k svetnikom, predvsem pa k Materi Božji, v kateri so videli najboljšo svetovalko, tako kot je otroku vselej najboljša svetovalka mati. Zato je v upodabljanju Marije med številnimi milostnimi podobami temu njenemu poslanstvu posvečen poseben slikarski motiv, poimenovan Mati Božja dobrega sveta. …

  • Urška Rožman: Pozorno poslušaj!

Dobra komunikacija je odvisna od veščine poslušanja. Krepimo jo lahko v družinskem in vzgojno-izobraževalnem okolju. Poslušanje pomembno vpliva na celostni razvoj otroka. Ima pomembno vlogo v spoznavnem, čustvenem in socialnem razvoju ter razvoju komunikacijskih spretnosti. V predšolskem obdobju je natančno slušno prepoznavanje pogoj za razvoj govora in jezika. …

  • Bogomir Novak: Filozofija za prvo, drugo in tretje življenjsko obdobje

Razlikujemo med filozofijo vseživljenjskega učenja, ki je drug izraz za strategijo, in konceptom učenja filozofije življenjskega smisla. Koncept vseživljenjskega učenja je vodilo v razvoju izobraževalnih sistemov v Evropi in po svetu. Evropski svet je marca 2000 v Lizboni sprejel ključen dokument za prihodnost. …

  • Duhovni izziv
  • Branka Roškar: Bistvo je očem nevidno

Znamenja po slovenski deželi so postavljena v zahvalo Bogu za uslišane prošnje ob boleznih, vojnah in nesrečah. Spominjajo na čas preizkušnje, na moč teme, ki deluje v človekovem življenju, in so izraz vere, s katero se je človek obračal na Boga, bil obvarovan, rešen, ozdravljen, hkrati pa ostajajo priprošnja za Božji blagoslov in klic k molitvi mimoidočemu. …

  • Silvo Šinkovec: Boji v življenju v luči Prešernovega Krsta

V prvem članku o Prešernovem Krstu pri Savici smo odkrivali Prešernovo izpoved vere, njegovo podobo o Bogu. V drugem članku se bomo ustavili pri vprašanju zla, uničevanja. Izhodišče je pesnikov verz »… de zemlja, kjer vijó viharji jezni, / je skušnje kraj …« Za človeka je bivanje na zemlji čas in kraj preizkušenj, ko se posameznik sooča z agresijo in samouničevalnostjo, Prešeren pa pravi, da je še bolj pomemben osebni notranji duhovni boj. …

  • Tone Kuntner: Kaj se je to zgodilo

Kaj se je to zgodilo z nami,

da nismo več kakor prijatelji? …

  • Izkušnje
  • Nataša Sikošek: Pomembnost pisanja z roko

Spretnost pisanja z roko se marsikomu izmed nas, ki smo bili deležni opismenjevanja v prvih razredih osnovne šole, zdi samoumevna, a razvoj informacijske tehnologije ter vse večja uporaba računalnika in ostalih modernih naprav sta privedla do zmanjšanja motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Tudi učitelji v šolah poročajo, da učencem in dijakom napisati eno stran ali več z roko predstavlja fizičen napor, kretnje pa so toge, nerodne in neizdelane. …

  • Nina Tratnik: Inkluzija v srcu

V letošnjem šolskem letu sem sprejela službo spremljevalke deklice z Downovim sindromom, ki je tudi gibalno ovirana. Prvega srečanja z njo ne bom nikoli pozabila, ker me je takoj na začetku pozdravila z iskrenim nasmehom in poljubčkom ter mi dovolila blizu. V naslednjih mesecih sem jo dan za dnem spoznavala in odkrivala, kako lahko iz nje izvabim čim več, kar zmore sama. Priznam, zame je bil to kar velik izziv. …

  • Bralni namig
  • Nova spoznanja
  • Iz življenja DKPS
  • Napovedni koledar
  • Summary