Človek s smislom za humor zna na prikupen način odstranjevati številne ovire svobodi in veselju.

Bernhard Häring

Zakon, ki na glavo obrača vrednote

Predlog Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bil sprejet po skrajšanem postopku. Glede na finančno in gospodarsko stanje v državi, ki je utemeljen razlog za sprejem mnogih zakonov po skrajšanem postopku, bi pričakovali, da imajo prednost pri hitrih postopkih drugačne teme in ne redefinicija zakonske zveze. Poleg tega je bila podobna razprava že pred nekaj leti, leta 2012 pa smo državljani na referendumu jasno izrazili željo, da se ohrani osnovna celica, družina, kot skupnost moža in žene, Zakon, ki po naravni poti omogoča nastanek družine. V takšni družini je otrok dar in ne pravica.

V reviji Vzgoja smo v času, ki je bil namenjen razpravi o predlogu Družinskega zakonika, eno žariščno temonamenili tudi temu. Na predlog smo pogledali z različnih smeri - pravne, etične, antropološke, vzgojne, biološke, izkušenjske. Čeprav so členi predlogov v aktualnem predlogu novele drugače oštevilčeni, gre za enako stvar, zato vam v branje in premislek ponujamo vsa besedila. Povezave do njih najdete spodaj, objavljena so bila v reviji Vzgoja, št. 45, leto 2010 na straneh 3-20. Na novo smo objavili članek Bogdana Žorža, ki ga spodaj v celoti objavljamo.

To je pomemben trenutek v naši Sloveniji, zato premislimo, kakšne družine si želimo, kakšno prihodnost si želimo, kakšno sporočilo dajemo svojim otrokom in vnukom. Ali res lahko pravice enih (ki niso pravice, ampak le želje) povozijo pravice drugih (ki nimajo moči, da bi se branili, izrazili svoje mnenje)?

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je ob tem objavilo tudi izjavo o predlagani noveli, ki jo najdete tukaj.

Družinski zakonik

Bogdan Žorž: Redefinicija družine - eksperimentiranje z obstojem naroda

Po enem letu od smrti g. Bogdana Žorža se ga s spoštovanjem do njegovega življenja in dela radi spominjamo. Ob aktualnih dogodkih spreminjanja Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki družino popolnoma drugače opredeljuje, objavljamo njegovo besedilo, ki ga je zapisal pred poskusom spreminjanja družinskega zakonika v letu 2010. Prispevek je še vedno vreden branja, saj opozarja na nekatera pomembna dejstva in posledice, ki jih redefinicija družine prinaša. Preberi cel članek

Objavljeno v: Vzgoja, leto 2014, letnik XVII, št. 65, str. 38-41.

Tadej Stegu: Družinski zakonik in družina: 

 "Z določitvijo, da zakonsko zvezo lahko skleneta tudi osebi istega spola, predlog Družinskega zakonika omogoča, da bi otroke lahko posvojile oz. sprejele v rejništvo tudi skupnosti oseb istega spola. V prispevku povzemamo le nekatere najbolj sporne usmeritve zakonika, zaradi katerih se zdi predlog kot celota nesprejemljiv in bi bila njegova uveljavitev škodljiva." Preberi cel članek

Objavljeno v: Vzgoja, leto 2010, letnik XII, št. 45, str. 3-5.

Barbara Brezigar: Otrokove pravice v luči predloga Družinskega zakonika:

"Otrok zaradi svoje telesne in duševne nerazvitosti proti odraslim članom skupnosti ni sposoben sam uveljavljati svojih interesov. Zato je pravica istospolnih partnerjev do nediskriminatornega obravnavanja glede vprašanja o posvojitvi otrok omejena s pravico otrokove največje koristi. Zaradi zavarovanja ene pravice se ne sme prekomerno posegati v drugo pravico." Preberi cel članek

Objavljeno v: Vzgoja, leto 2010, letnik XII, št. 45, str. 5-6.

France Cukjati: Država mora slediti želji in koristi otroka:

"Predlagani Družinski zakonik vsebuje vrsto dobrih rešitev, a je nesprejemljiv, ker bistveno spreminja razumevanje slovenske družine oziroma zakonske zveze. Prvič v zgodovini jo usodno razvrednoti, ker popolnoma ignorira njeno naravno, biološko usmerjenost v novo življenje, tisto usmerjenost, s katero vsak, predvsem demografsko ogrožen slovenski narod, stoji in pada." Preberi cel članek

Objavljeno v: Vzgoja, leto 2010, letnik XII, št. 45, str. 7-9.

Silvo Šinkovec: Antropološka izhodišča za razpravo:

"Homoseksualnost je star pojav, zdi pa se, da je danes mnogo bolj razširjen kot včasih. Kako nastane? Kako osebe z istospolno usmerjenostjo živijo? Katere so pogoste težave istospolnih parov? Zakaj ni primerno, da bi istospolni pari posvojili otroke? Kdo so homoseksualne osebe, ki niso geji? Prispevek skuša odgovoriti na nekaj osnovnih antropoloških vprašanj." Preberi cel članek

Objavljeno v: Vzgoja, leto 2010, letnik XII, št. 45, str. 10-12.

Bogdan Žorž: Pripombe k predlogu Družinskega zakonika:

"Predlog Družinskega zakonika prinaša niz zelo pozitivnih in koristnih ureditev, zaradi katerih je vredno podpreti njegov sprejem. Vendar pa je v gradivu veliko nedorečenih in nedomišljenih rešitev. Nekaj je takih, kjer se v nov sistem prenaša stare rešitve, ne da bi preverili, ali so dobre." Preberi cel članek

Objavljeno v: Vzgoja, leto 2010, letnik XII, št. 45, str. 12-14.

Tadej Strehovec: Poročeni so prikrajšani:

"Z vidika ideoloških sistemov sta družina in zakonska zveza tisti družbeni celici, ki sta najbolj neodvisni in v katerih je posameznik najbolj zavarovan pred družbenimi vplivi. Takšna trdna struktura pa posamezniku omogoča večjo sposobnost kritičnega razmišljanja ter večjo samostojnost." Preberi cel članek

Objavljeno v: Vzgoja, leto 2010, letnik XII, št. 45, str. 15-17.

Marjan Žveglič: Družina in naravni zakon:

"Tudi živo materijo obvladujejo naravni zakoni. Kar zadeva reprodukcijo sesalcev, je ena od številnih zakonitosti ta, da je za spočetje novega potomca potrebna kopulacija samca in samice iste vrste v plodnem obdobju samice. Samcu, samici in potomcu, ki je plod njune združitve, smo pri ljudeh rekli osnovna celica družbe ali tudi družina. Pri tem je bilo bistveno, da gre za roditelja in njunega rojenca. To je idealna oblika, h kateri velja težiti. Vse drugo (posvojitev, reja, enostarševske družine, zavodi) so načini reševanja žalostnih pojavov razkroja osnovne celice družbe. Preberi cel članek

Objavljeno v: Vzgoja, leto 2010, letnik XII, št. 45, str. 17-19.

Peter Zidar: Jaz pa tako malo vem o sebi:

"Nekega večera sem se predajal prvemu večernemu hladu, ko se mi je neopazno približal posvojeni šestletni fantek in se stisnil k meni. "Jaz pa tako malo vem o sebi!", je zajel sapo in v glasu so se prepletali tisoč in eno drhtenje, tisoč in ena misel, ki je stiskala njegovo srce." Preberi cel članek

Objavljeno v: Vzgoja, leto 2010, letnik XII, št. 45, str. 20.