Če si ljubezen, si eno veliko srce, si nekdo, ki prinaša iskrenost, toplino, smeh, mir, spoštovanje, pozornost, svobodo, življenje …

Erika Ašič

Intervju Helena Kregar v Tedniku Demokracija, 14.9.2021

DKPS na radiu Ognjišče - 1. 9. 2021

V sredo, 1.septembra, je v radijski Svetovalnici na radiu Ognjišče sodelovala Helena Kregar.

Pogovoru lahko prisluhnete tu: https://radio.ognjisce.si/sl/242/oddaje/33744/obvezno-branje-za-starse-in-ucitelje.htm

DKPS na radiu Ognjišče - 27. 8. 2021

V petek, 27.avgusta, je za rubriko "Komentar tedna" na radiu Ognjišče pripravila prispevek naša članica Jasna Korbar iz OS Trebnje.

Vabljeni k poslušanju: https://avdio.ognjisce.si/oddaja/kt_2021_08_27_Jasna_Korbar

 

DKPS na radiu Ognjišče - 25. 6. 2021

Ob dnevu državnosti 25. 6. 2021, na radiu Ognjišče: Učitelj, veš svoj dolg?

Prisluhnite komentarju Helene Kregar, članice DKPS in predsednice OS Ljubljana - TUKAJ.

Pomenljivo in dobro je, da k praznovanju 30 letnice naše domovine in državnosti lahko damo svoj pogled še učitelji.

Ob letošnjem praznovanju se sprašujem, če smo učitelji res graditelji prihodnosti? Smo poznavalci preteklosti in budni, kritični opazovalci sedanjosti? Ob obletnici ta vprašanja niso odveč in služijo naj mi za razmislek o vlogi učiteljev v družbi, v njeni sedanjosti in prihodnosti.  

V času samostojne Slovenije je tudi šolo kot čolnič v viharnem morju premetavala vsakokratna oblast. Prvi minister osamosvojitvene vlade dr. Peter Vencelj si s svojim vizionarskim pogledom slovenske šole ni zamišljal tako, kot se je razvijala. Danes s pogledom, uprtim nazaj, bolje vidimo napake, ki jih je za izobraževalni sistem naredila vsakokratna aktualna politika. Vidimo tudi, kako dolgoročne posledice imajo spremembe, ki jih uvedemo, pa niso dobro premišljene. Da pa se ne bi izgovarjali na neosebno politiko, bi raje pogledala vlogo učiteljev, ki smo tisti dejavnik, ki lahko kompenzira slabe odločitve politike, ki posreduje ali pa jemlje moč, dih in svetlobo mlademu rodu. Čeprav deklarirane vzgojne moči nimamo, pa vedno pogosteje slišimo, da »našemu otroku lahko pomaga le še šola, starši smo nemočni!«  In če se zavedamo ali ne: naše sporočilo mladim ni ravno usodno, ni pa tudi nedolžno in zanemarljivo. Mladi nas gledajo in vidijo kot predstavnike sveta, v katerega vstopajo. Ni vseeno, kako jim ga kažemo.  

Pa naj se še enkrat ozrem v čas osamosvojitve in nam učiteljem, postavim ogledalo. Koliko in kaj vemo o poti, ki smo jo Slovenci prehodili iz Jugoslavije v samostojno in neodvisno državo? Koliko slovenskih učiteljev pozna dejstva, dogodke in imena ljudi, ki so leta 91 stali pred svetovno javnostjo in si upali trditi, da bomo v samostojni državi preživeli?  Koliko dejstev o osamosvojitvi učenci izvejo in se jih naučijo pri pouku zgodovine? Skozi katere predmete in kako jim to posredujemo? Je slovenskemu učitelju vse to sploh potrebno vedeti? Kako torej lahko pričakujemo, da bodo mladi poznali temelje Slovenske države?  O tem bi seveda morali veliko slišati od staršev, a vsi vemo, da se to v slovenskih družinah ne zgodi prav pogosto. Seveda so še starši, starši, dedki in babice, ki pripovedujejo zgodbo o osamosvojitvi in desetdnevni vojni. Najdemo tudi redke učence in dijake, ki vso to zgodovino dobro poznajo.

Kaj pa Slovenija danes? Jo učitelji dobro poznamo? Poznamo imena pisateljev, znanstvenikov in skladateljev, imena ljudi, ki so v daljni preteklosti slutili, pisali in ustvarjali za samostojno Slovenijo – morda celo imena velikih mož naše preteklosti, ki so verjeli, pisali in delovali za državo Slovenijo? Poznamo višine in imena gora ali pa skrite kotičke lepote, ki niso ravno Bohinj ali Postojnska jama? Kdo v naši zbornici ve, kje je Šentviška planota ali Baška grapa, sem vprašala kolege, ko sem s e navdušeno vrnila iz teh krajev? Redki so. Mnogo dijakov težko ugane, kje ležijo Žirovnica, Mežica ali Solkan. .Pa vendar: med dijaki pogosto slišim, da je Slovenija tudi med mladimi: živimo v Sloveniji,biser naravnih naravne lepot!. S to ugotovitvijo smo . S zelo so zadovoljni., tako, splošno! Enako kot so zadovoljni turisti, ki Slovenijo jo v enem dnevu Slovenijo preletijo, jo jo poslikajo in oddrvijo v drug evropski biser. Mi pa v tem biseru .nismo turisti, pač pa njegovi upravljalci – še več, lastniki in njegovi gospodarji smo. Odgovorni smo za njegovo naravo, za okolje, za njegovo vodo, zemljo, podzemlje in zrak. Smo učitelji ljudje, ki skrbimo, ohranjamo, čuvamo in urejamo ta lepi prostor našega bivanja? Se zavedamoMi pa se moramo drugače zavedati resnosti bivanja v njem? Ta biser je naš, dobili smo ga od prednikov in predali ga bomo našim otrokom.

 Se zavedamo resnosti aktualnih političnih dogodkov in vprašanj?, ki bistveno posegajo v življenje v tem naravnem biseru? Kaj poslušamo, kaj beremo in spremljamo na informacijskih portalih? Komu verjamemo in kaj širimo v medsebojnih pogovorih? To, kar slišimo in presodimo sami iz verodostojnih medijev ali sledimo prežvečenemu mnenju, ki ga novinarji širijo glede na politiko svoje medijske hiše? Bomo šli na referendum o Zakonu o vodi zato, ker resnično poznamo vsebino ogrožajočih členov ali zato, ker so nasprotniki zakona in vlade glasnejši in bolj slišani kot argumenti predlagatelja? Bomo znali mladim povedati, kaj vse pomeni varovati vodne vire? Da se varovanje vode začne pri nas samih, ko se na primer ne kopaš s svojim pasjim prijateljem v izviru Kamniške Bistrice, ker ta postane pitna voda za kraje in ljudi, ki živijo vzdolž reke?

In če se od narave preselim še na človeka in na naše medsebojne odnose – kje smo učitelji v tej vlogi? Upam in želim si, da smo mladim vzor urejenih osebnosti in lepih medčloveških odnosov. Upam, da jim znamo z življenjem pokazati, da je bolje imeti enega prijatelja za zaupni pogovor kot sto sledilcev na instagramu. Ne vem, če jim iskreno sporočamo, da so težave in problemi v življenju priložnosti, v katerih se lahko kalijo in preizkušajo svoje moči. Upam, da mladih ne puščamo v slepem prepričanju, da so zaradi dveh korona let in epidemije izgubljena generacija. Upam, da smo v tem sporočilu bolj pošteni do njih kot mnogi mediji, ki med mladimi širijo popularna permisivna vzgojna stališča. S svojimi zahtevami v šoli jim damo vedeti, da skozi življenje sicer vodijo tudi bližnjice, a na koncu šteje le rezultat bitke z lastno poštenostjo in zmaga nad lastno lenobo, četudi oblečeno v množico sodobnih izrazov in fraz.

Pa naj se ob prazniku vprašam še o naši, slovenski prihodnosti. Mar mladi od nas izvejo le kako dobro se zasluži v tujini in da je njihovo kvalitetno znanje, pridobljeno v Sloveniji, moč dobro vnovčiti zunaj slovenskih meja? Jim znamo povedati, kako zelo domovina potrebuje mlade, izobražene ljudi, četudi za nekaj slabše plačilo? Nam bodo učenci verjeli, če jim z žarom in ljubeznijo spregovorimo o domovini, čeprav jim od vsepovsod donijo sporočila o skregani in skorumpirani Sloveniji? Ljubiš lahko le to, kar poznaš. Mladi, ki bodo Slovenijo poznali, bodo delali zanjo in jo ljubili. Kdor bo tu živel in delal, ta bo krojil prihodnost države. Osebno mi seveda ni vseeno, ali bodo to mlade islamske ali mlade krščanske družine!

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj!

Komentar je pripravila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije

Odgovor na molitve

https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=214719290446953&id=100057266507126

Vsakega 30. v mesecu v  DKPS molimo za blagoslov zasebnih vrtcev. Veseli smo, da je tudi to pripomoglo, da je bil predlog 34. člena zakona ZVRT, ki bi ogrozil financiranje mesta otroka v zasebnem vrtcu, v Državnem zboru zavrnjen. Ker je bilo glasovanje ravno 30. smo ponosni, da smo bili zraven.

DKPS

DKPS ima nove člane upravnih organov!

Z novimi obrazi bo zavel tudi nov, svež veter!

Tako smo na letošnji skupščini potrdili nove člane organov društva, sprejeli in pozdravili pa smo tudi nove člane.

Skupščina je potekala preko Zooma, v soboto 20. 3. 2021. Zbralo se nas je več kot 30 udeležencev, delegatov in članov upravnih organov. S pričetkom ob 9.00 smo prisostvovali sveti maši, ki jo je daroval p. Silvo Šinkovec, po maši pa smo prisluhnili predavanju ddr. Verene Vidrih Perko z naslovom Začetki slovenstva. Z razgibanim, strokovnim in dinamičnim govorom in vsebino nas je prikovala na zaslone in pred nami razstrla našo skupno zgodovino.

Po uvodnem delu so potekala poročanja o delu območnih skupnosti, dejavnostih društva in organov društva. Razveselili smo se potrditve predloga naziva častni član za go. ddr. Barico Marentič Požarnik in razglasa novih članov organov društva.

Z veseljem in upanjem zremo v prihodnost!

Skupščina DKPS

V soboto, 20. marca 2020, bo potekala letna skupščina Društva katoliških pedagogov Slovenije. Srečali se bomo preko videokonference.

Letošnja skupščina je tudi volilna, ko izvolimo nove organe društva (člane upravnega odbora, strokovnega sveta, častnega razsodišča, nadzornega odbora in delegata v Svet SIESC). Zato, tako kot v živo, naj vsaka območna skupnost določi 2 delegata, ki bosta sodelovala pri izvolitvi novih organov društva.

Na skupščini bomo med drugim prisluhnili tudi predavanju ddr. Verene Vidrih Perko z naslovom: Začetki Slovenstva.

Na sveto mašo in predavanje ge. Vidrih Perko (9.00 - 11.15) vabimo širše, vse, ki bi jih vsebina zanimala.

Nadaljevali pa bomo z poročanjem o dejavnostih in z volitvami organov DKPS, na katere vabimo člane društva, predsednike območnih skupnosti in delegate.

Celotno vabilo, potek in informacije najdete TUKAJ.

Obvezne prijave na dkps.seminarji@gmail.com.

POSTNI VEČERI V ŽUPNIJI ZREČE

V sredo, 24. 2. 2021 je v župniji Zreče potekalo 2. postno srečanje preko video povezave. Po branju postaj Križevega pota za otroke, ki so ga napisale sestre Klarise izdala in natisnila pa župnija Vipava 2013, je sledil pogovor z gostjo večera ga. Tanjo Pogorevc Novak, ki je prof. likovne umetnosti, ilustratorka in avtorica lesenih didaktičnih lutk s svetopisemskimi motivi.

Avtorica nam je povedala, da je idejo za ustvarjanje dobila ob vzgajanju svojih dveh otrok. Na trgu so bile številne igrače, vendar zelo malo z liki iz Svetega pisma, sama pa je želela svojima otrokoma te vsebine približati na sproščen in igriv način. Otroška radost in ustvarjalnost njenih otrok v odnosu do prvih lesenih lutk jo je navdušila, tako je sčasoma izdelala več sto svetopisemskih in svetniških likov ter scenskih dodatkov. Večina figur je izdelanih iz treh ali štirih plasti. Lik se najprej nariše na leseno ploščo, za vsako plast posebej, sledi žaganje, ročno brušenje izžaganih koščkov in barvanje. Vsaka plast izžagane lutke je drugačna – naložene druga na drugo se sestavijo in oblikujejo v reliefno figuro. Na spletu njene izdelke najdemo pod imenom Bohkov kotek.

Postaje Križevega pota so brale: Vita, Ana in Iva Voh, Neja in Zoja Olup ter Sofija Tehovnik. Za glasbene vložke je poskrbela Andreja Črešnar.

Dogodek so organizirali župnija Zreče, Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Kolping družina Zreče in Katoliško kulturno društvo Zreče.

POVEZANI IN ZDRUŽENI V MOLITVENI DEVETDNEVNICI ZA ZASEBNE VRTCE V SLOVENIJI: začetek v ČETRTEK 11. 2. 2021

Škofje naprošamo, da se nam pridružite v molitvi in pri darovanju svetih maš:

MOLITEV DEVETDNEVNICE: V četrtek 11. 2. na praznik  Lurške Matere Božje bomo molitev začeli vsi katoliški vrtci z molitveno devetdnevnico rožnega venca Božjega Usmiljenja. Molitvena devetdnevnica bo potekala od četrtka 11. 2. do vključno petka 19. 2. V času devetdnevnice ste vsi skupaj povabljeni, da v župnijah, vrtcih, družinah, skupnostih in občestvih molimo za vse zasebne vrtce v Sloveniji. Molitev naj bo redna in vsakodnevna. Navodila in potek za molitev so v prilogi. Molite in prosite za molitev tudi druge, kogarkoli le lahko nagovorite.

DAROVANJE SVETIH MAŠ V NAMEN ZA VSE ZASEBNIH VRTCE  V SLOVENIJI IN ODGOVORNE V NAŠI DOMOVINI, KI BODO O PRIHODNOSTI ZASEBNIH VRTCIH ODLOČALI. 
Prosim vas, da vsak direktor ali ravnatelj ali pedagoška vodja v svojem vrtcu organizira način in izvedbo molitvene devetdnevnice ter organizacijo darovanja svetih maš.  Predlagam, da se v svojih vrtcih dogovorite z duhovniki na kakšen način bi darovali in kdaj imeli svete maše za zasebne vrtce in s tem za vse odgovorne v naši državi, ki bodo o prihodnosti zasebnih vrtcev odločali. Lahko npr. zbirate prostovoljne darove za svete maše, mogoče pa se kateri izmed duhovnikov in naših škofov tudi sam odloči in kakšno mašo daruje v ta namen prostovoljno. Število darovanih svetih maš in datum izvedbe prosim sporočite na E-pošto (katarina.mohar@vrtec-jurcek.si), da vas vpišemo v tabelo. Sveta maša je najpopolnejša oblika molitve, ki jo verniki, zbrani v občestvu Cerkve, skupaj z Jezusom darujemo Bogu. Tokrat darujmo svete maše za vse zasebne vrtce v Sloveniji, za Božji blagoslov, za uspeh, za posluh odgovornih v naši državi,... Zavedati se moramo, da ko duhovnik daruje mašo po našem namenu, skupaj z njim moli vsa Cerkev. 
Pomembno je, da maš ne bomo samo naročali in zbirali darove, temveč da se jih bomo takrat, kadar se darujejo po našem namenu, tudi udeležili.

ZDRUŽENI V MOLITVENI DEVETDNEVNICI IN DAROVANJU SVETIH MAŠ, se zavedajmo, da imamo v naših srcih najmočnejše, VERO, UPANJE, LJUBEZEN! Samo v tej močni povezanosti in združeni v molitvi z Marijo in Jezusom lahko v tem boju zmagamo! Pomembno je, da res vsi sodelujemo!

Rožni venec Božjega usmiljenja (celota- v pesmi)
Note (Rožni venec božjega usmiljenja v pesmi)
http://www.molitev.net/usmiljeni/rozni-venec-bozjega-usmiljenja-note-1.jpg
http://www.molitev.net/usmiljeni/rozni-venec-bozjega-usmiljenja-note-2.jpg

V vednost in v priprošnjo za združeno molitev vas seznanjamo z naslednjo vsebino:
 

Vsi katoliški in zasebni vrtci v Sloveniji smo v zelo težkem obdobju. V DZ je bil dne 29. 1. 2021 na pobudo SOS (Skupnost občin Slovenije) s strani opozicijskih strank s prvo podpisanim poslancem g. Markom Koprivcem (SD) ponovno vložen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih - H. Predlagane spremembe se predvsem nanašajo na 34. člen ZVrt (financiranje zasebnih vrtcev), s katerim želijo povečati avtonomnost občin, da lahko zavrnejo financiranje zasebnega vrtca, če imajo dovolj mest v javnem vrtcu, dodali pa so tudi, da je pogoj za obratovanje zasebnega vrtca, da ima za dva oddelka otrok. Novela ZVrt-H zelo močno posega v sistemsko ureditev predšolske vzgoje v Sloveniji kot tudi v same pravice staršev in otrok. ZVrt-H, ki ga je vložila opozicija je pripravljen in tudi že potrjen, da gre v skrajšan postopek obravnave. Prilagam vam povezavo do besedila predloga, ki ga je vložila opozicija in si ga lahko preberete v celoti:

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=CF0CF0D21DAD931AC125866F003C440C&db=pre_zak&mandat=VIII&tip=doc

Nekateri člani tako Društva katoliških vrtcev Slovenije se skupaj s člani Združenja zasebnih vrtcev Slovenije trudimo po svojih najboljših močeh in poskušamo navezati stike z vsemi možnimi osebami, ki imajo v naši državi, vladi, koaliciji ali opoziciji kakršenkoli vpliv glede na nastalo situacijo, da bi nam pomagali rešiti vso zadevo glede novega predloga ZVrt-H. Prav tako se zasebni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo na območju Slovenije že srečujemo na sestankih, pregledujemo vso zakonodajo in pišemo svoje predloge in dopolnitve, s katerimi bomo poskušali na primeren način urediti zakonodajo, ki bo za vse enakovredna in enakopravna. Za pravno pomoč in podporo smo prosili odvetnico Tamaro Kek, ki nam je že pripravila amandmaje, s katerimi smo tudi uspeli. Včasih je potrebno resnično reagirati zelo urgentno in če ta trenutek zamudiš je lahko usodno v smislu, da poslanci oz. predlagatelji zakona le-tega sprejmejo kot si zamislijo in kot želijo.

Društvo katoliških vrtcev Slovenije in s tem vseh 20 vključenih katoliških vrtcev pa je kljub vsemu v slovenskem prostoru zelo pomembno in lahko močno orodje v duhovni bitki, ki se bije v celotni Sloveniji na področju predšolske vzgoje. Vendar zgolj zavedanje, da smo »katoliški« da delujemo in da obstajamo ni dovolj. Kot predsednica Društva katoliških vrtcev vas prav vse in vsakogar iz vsega srca in v ponižnosti prosim, da skupaj prosimo Jezusa in Marijo za pomoč. Tokrat ni dovolj samo delovanje vrtca in sama vključenost v Društvo katoliških vrtcev Slovenije res ni, ker brez duhovne pomoči ne bomo zmogli. Zavedati se moramo, da je vsak najprej sam in potem s celotno ekipo vrtca, z vsemi zaposlenimi, vključno z odgovornimi in ustanovitelji odgovoren za zmago Presvetega srca Jezusovega in Marijinega Brezmadežnega srca v tem boju, ki se bije na področju predšolske vzgoje v tem obdobju. Ni dovolj, da se »razburjamo« samo na ljudi, zaradi ljudi in pri ljudeh, ki pripravljajo zakonodajo ali nam namerno nagajajo. »Razburjati« se moramo tudi pri našem Bogu in ga z iskrenim, čistim in ponižnim srcem neprenehoma prositi in prositi naj nam pomaga in naj nas reši. Izročati mu moramo vse naše vrtce, vse zaposlene, vse naše križe in težave, tudi vse poslance in celotno vladno ekipo, ki pripravlja in potrjuje zakonodajo, ki nas ureja. Jezus, naš Gospod to od nas tudi pričakuje. Kar bomo izprosili bomo imeli! Da Jezus lahko stori čudež, je nujna molitev, ki je ponižna, močna, čista in vztrajna.



Lep pozdrav,
Katarina Mohar
Direktorica Vrtec Jurček

 

PDF devetdnevnica

PDF RV božjega usmiljenja

ODZIV NA PREJETI POZIV KATEHETOM IN UČITELJEM K ONLINE PROTESTU

 

Spoštovani!

Prejeli smo poziv k bojkotu šolanja na daljavo v torek, 9. 2. 2021. Z bojkotom se ne moremo strinjati in ga ne podpiramo.

Člani DKPS se zavedamo, da pri odločitvi Vlade RS  o izvajanju pouka na daljavo ne gre za vladno tiranijo, ampak, za varovanje zdravja in življenja ljudi. Zato vašega poziva ne bomo širili. Šolanje se izvaja v razmerah, ki jih dopušča epidemiološka situacija. Bojkotirati šolo iz želje po šoli je absurd oz. populizem, ki izkorišča otroke, obenem pa v javnosti umetno ustvarja nepotrebno napetost. Želja po šoli bi bila, logično, še več šole.

Zato tako učitelje kot dijake in učence in njihove starše pozivamo in prosimo za trezen razmislek o naslednjih dejstvih:

- šola na daljavo je možnost, ki omogoča razlago, sodelovanje in učenje, če le imata učenec in učitelj dovolj volje in pripravljenosti;

- šola na daljavo je v teh razmerah najbolj stabilna in predvidljiva oblika šolanja (ko zboli nekdo iz razreda ali učitelj, je doma cel razred; če zboli več učiteljev, je tudi šolanje od doma ovirano in tako so otroci in dijaki dejansko prikrajšani za šolanje, saj bolni učitelji (in tudi bolni otroci) ne morejo delati);

- Vlada RS je zaprla šole z razlogom preprečevanja in širjenja bolezni, s čimer preprečujemo nepotrebne smrti, hude oblike bolezni ter omogočamo, da zdravstveni sistem vzdrži napore. To je odgovorno in solidarnostno ravnanje.

 

Ker pa razumemo težek položaj, v katerem se nahajate učitelji in starši, vam naše društvo nudi podporo preko seminarjev in delavnic.

Želimo, da bi skupaj delovali v smeri izboljšanja epidemije ter zmogli sprejemati situacijo, s katero se soočajo po vsem svetu, ter v njej ravnati odgovorno do sebe in do drugih, ne glede na ideološko usmeritev.

 

Za DKPS Marija Žabjek

Izjava za javnost - ob aktualnem dogajanju v zvezi s sofinanciranjem dejavnosti, ki podpirajo družino

V podporo ministru g. Janezu Ciglerju Kralju in vladi Republike Slovenije

V Društvu katoliških pedagogov Slovenije opažamo, da se je ob odločitvi o sofinanciranju dejavnosti Zavoda Iskreni s strani MDDSZ pokazalo, da je naša družba daleč od strpne, demokratične, spoštljive, enakopravne družbe.

Predstavljamo si, da lahko v strpni družbi vsak izrazi svoje mnenje, brez da bi doživel izpostavljanje, poniževanje in napad na njegovo osebnost, delo in družino – tudi kristjan in zagovornik družine in življenja. Predstavljamo si, da zmoremo v strpni družbi kljub različnim prepričanjem in vrednotam živeti složno, sodelovati in delati v dobro skupnosti.

Predstavljamo si, da lahko v demokratični družbi vsaka organizacija enakovredno kandidira na javnih razpisih in, če ustreza pogojem, prejme sredstva tudi v primeru, ko deluje v dobro otrok, življenja, zakona, družine. Predstavljamo si, da nevladne organizacije niso podaljšek političnega udejstvovanja, temveč podpirajo razvoj družbe in njenih posameznikov s poštenim delom, ki ohranja dostojanstvo vsakega posameznika.

Predstavljamo si, da se v spoštljivi družbi ne producira laži in prireja resnice ter da se svoboda enega konča tam, kjer se začne svoboda drugega. Predstavljamo si, da se v spoštljivi družbi sovražni govor sankcionira dosledno – da tudi levi politični opciji ni dovoljeno, da žali in napada tiste, ki mislijo drugače. Predstavljamo si, da se spoštljiva družba zavzema za spoštovanje človekovega življenja, dostojanstva, njegove osebnosti, družine in da taka družba krepi zdrave in trdne odnose v družinah ter na delovnih mestih in k temu vzgaja tudi otroke.

Predstavljamo si, da enakopravnost družbe pomeni resnično enakost pred zakonom ter objektivnost, nepristranskost medijev. Predstavljamo si, da enakopravnost pomeni tudi vzgojo mladih za ljubezen do domovine, slovenskega jezika in kulture, za aktivno državljanstvo in da Slovenci in domoljubi niso zadnji na lestvici pravic.

Želimo si, da bi slovenska družba resnično postala strpna, demokratična, spoštljiva in enakopravna ter da ti pojmi ne bi bili zlorabljeni, kot lahko velikokrat opazimo.

Zato podpiramo delovanje in sofinanciranje Zavoda Iskreni (in podobnih organizacij), ki dela v dobro družine, v dobro otrok, v dobro odnosov in v dobro prihodnosti naše družbe. Zavzema se za vrednote življenja, ki edine lahko pomagajo k preživetju slovenske družbe in človeške družbe nasploh.

Podpiramo delo ministra g. Janeza Ciglerja Kralja in odločno nasprotujemo napadom, ki jih je deležen zaradi svojih vrednot, ki jih zagovarja in tudi živi. Nesprejemljivo je, da je deležen napadov in laži zato, ker dela dobro, iskreno, spoštljivo in skrbno do prav vsake skupine ljudi znotraj področja njegovega dela.

Obenem se zahvaljujemo trenutni vladi RS in strankam, ki v njej sodelujejo, da so pričeli z normalizacijo družbe. Znak za to so napadi, ki jih vlada nenehno doživlja z levega – doslej privilegiranega – političnega pola. Vladi želimo, da vzdrži pritiske in si še naprej prizadeva za družbo, v kateri bodo imele prednost demokratične vrednote in vrednote življenja ter da še naprej deluje v dobro vseh Slovenk in Slovencev.

Društvo katoliških pedagogov Slovenije

Izjava v pdf

SVETOPISEMSKI MARATON 2021

Vsako leto se veselimo Svetopisemskega maratona, enotedenskega neprekinjenega branja Božje besede. Naše društvo sodeluje od prvega maratona naprej: pri sv. Jožefu v Ljubljani, v Antonovem domu na Viču in z mini svetopisemskimi maratoni območnih skupnosti našega društva po Sloveniji. Lepo je, ker učitelji širimo evangeljsko kulturo. Zbiramo se v cerkvah, župniščih, v dvoranah, včasih v knjižnici in Božja beseda žubori nekaj ur, več dni ali vsak dan maratona. Branje se zaključi z blagoslovom, sv. mašo, predavanjem, udeležbo na spremljevalnem dogodku in včasih s čajem. Revija Vzgoja objavi poročila o mini maratonih, ki razkrijejo pestro paleto dogajanja po območnih skupnostih. V Trebnju so igrali tudi svetopisemske zgodbe, na Kočevskem so delovali ekumensko, Tolminci so pridružili branju vse župnijske skupine, na Krki so ustanovili biblično skupino… Hvala vsem za trud in za ljubezen do Besede.

Spominjam se ur nočnega branja z zvesto mladostno prijateljico, z možem in zakonsko skupino. Kakšen čar ima noč z Besedo, ki v objem zavije speče mesto. Bogu podarjene ure niso nikoli zaman tudi, če se ti lepi ali zatika jezik. Leta 2011 smo se na društvu odločili in smo brali sveto pismo za svetovni dan učiteljev, 5. oktober. Čutili smo se nagovorjene. O, ko bi vsi gojili evangeljsko kulturo, o, ko bi lahko svobodno govorili o Božji besedi na naših šolah in javnih ustanovah. O, ko bi se spoštovali in si dopustili srečo vere v moč molitve in Besedo!

Kako bo letos? Svetopisemski maraton bo potekal preko zooma.

Vsi nimamo zoomov. Lahko pa popestujmo knjigo vseh knjig, obrišimo z nje prah in v času trajanja svetopisemskega maratona odkrijemo njeno bogastvo, da se bomo navzeli kulture milosti in dobro mislili o vladajočih, sočloveku, se učili molčati, razumeti otroke in se z Besedo boriti proti apatiji.

Naj bo tudi  letošnji svetopisemski maraton priložnost, da z Božjo besedo prenovimo sebe in začnemo živeti drugače. Preveč razlogov imamo za to. Najprej korona, nato potres. Bog umira v mnogih družinah in družbah.

''Če kaj lahko obrne družbe v drugačno smer, je to molitev. Človek ni le biznis in posel ampak je duhovno bitje in ima kontemplativno razsežnost,'' nas je nagovoril dr. Silvo Šinkovec, naš duhovni asistent.

Magda Jarc

 

Tudi letos DKPS sodelujemo na SP maratonu, ki bo tokrat potekal preko spleta (Zoom) in sicer v torek, 26. januarja ob 16.00. Vabljeni, da svoje sodelovanje sporočite na e-mail: helena.kregar@gmail.com.
Nekaj minut pred začetkom se povežite prek Zooma na tole povezavo:
https://us02web.zoom.us/j/89257726844?pwd=d2NkSE82YTlXNzU0VGZyRkQ5a2Nwdz09

 

Komentar g. Jožeta Mlakarja na radiu Ognjišče, 25. 12. 2020

Komentarju g. Jožeta Mlakarja z dne 25. 12. 2020, ki je bil predvajan na radiu Ognjišče, lahko prisluhnete na povezavi: https://avdio.ognjisce.si/cikel/komentar_tedna ali preberete spodaj.

Opustitev tradicionalnih meril povzroča kulturni razkroj, posledica tega je zmešnjava vrednot, v kateri je prva žrtev identiteta: osebna, družinska, nacionalna in verska. Identiteto smo žrtvovali »višjim« ciljem, med katerimi so v prvi vrsti enakopravnost brezštevilnih spolnih različic, multikulturalizem, kompromitacija domoljubja, nesorazmerno povzdigovanje rasne enakopravnosti, potvarjanje in zloraba naravnih človekovih pravic, predvsem otrok in starejših. Vse skupaj je pokrito s politično in besedno korektnostjo in z razbohotenim moralizmom. Duhovni temelj tega razkroja so relativizem, nihilizem in pesimizem. S pesimizmom je med epidemijo okužen velik del prebivalstva – upravičeno ali neupravičeno. V tem zlahka prepoznamo namerno netenje nezadovoljstva, s katerim skuša levica nelegitimno prevzeti oblast. 

V ozadju ves čas plete mrežo nihilizma, v kateri se ne utaplja samo istovetnost, temveč tudi občutek za čas. Ne vemo, kaj je bilo prej, ne zanima nas prihodnost, sedanjosti pa ne razumemo. Ne razumemo niti očitne prisotnosti epidemije in kaj nam je ob tem treba storiti. Govorimo predvsem o delu prebivalstva, ki je podzavestno naklonjen levici. Razkroj vrednot in njihova relativnost dajeta ljudem lažni občutek svobode in odrešitev od moralnih zapovedi in prepovedi. Vedno težje se je podrejati pravici do življenja drugih, predvsem otrok in ostarelih svojcev. Ta grobi egoizem je dobil celo visok status človekovih pravic. Namesto pobožne zamaknjenosti v božične skrivnosti imamo ihtavo nakupovanje stvari – daril, ki nikogar več ne zanimajo.

Zdi se, da je opisani kulturni razkroj v Sloveniji med najbolj očitnimi primeri v Evropi. Marksistična ideologija se je spojila z dekadenco, ki je v želji po zamenjavi krščanskih vrednot vzpostavila vzporedni sekularni sistem. Ta je prevzel osnovno shemo krščanskih vrednot. Človekove pravice so nadomestek desetim božjim zapovedim. Zapoved »Ne skruni božjega imena« je politična in verbalna korektnost. Ljubezen do bližnjega je v sekularnem jeziku strpnost. Kar ni neposredno prevedljivo, dobi drug pomen. Božični prazniki so postali Christmass z Božičkom in Coca colo. Zdi se, da bo Corona virus sito, ki bo presejalo tudi nas kristjane. Bog ve, koliko se nas bo po koncu epidemije vrnilo k bogoslužju v cerkve in koliko otrok nam bo pri tem sledilo. Ob grozeči prihodnosti vedno bolj očitne izgubljenosti meril, kaj je prav in kaj ne, nam ostane upanje.

Cerkveni očetje nas učijo, da Bog v tem času deli posebne milosti. Zato si vzemimo nekaj minut miru in prisluhnimo svoji duši. Morda bomo zaslišali Jezusov glas: »Meni zaupaj!« To naj bo tudi moje voščilo za božične in novoletne praznike. Vse dobro!

Jože Mlakar

Mag. Albin Vrabič prejel nagrado za življenjsko delo na področju srednjega šolstva

Podeljene najvišje državne nagrade za izjemno delo na področju šolstva za leto 2020.

Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva je 8. decembra podelil najvišje državne nagrade za izjemno delo na področju šolstva za leto 2020.

Podelili so šest nagrad za izjemne dosežke na posameznih področjih delovanja ter pet nagrad za življenjsko delo na področjih predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in visokega šolstva ter izobraževanja odraslih.

Med nagrajenci za nagrado za življenjsko delo je na področju srednjega šolstva tudi član strokovnega sveta DKPS, magister Albin Vrabič.

Sodelavcu, prijatelju in kolegu g. Albinu Vrabiču iskreno čestitamo!

Utemeljitve podeljenih nagrad preberite TUKAJ (str 6).

Šolsko leto je razpelo krila – smo jih tudi mi?

Čeprav smo v šoli šele tretji teden, je ritem šolskega življenja že precej ustaljen. Prejšnji teden smo kar veliko pozornosti posvečali vzgoji. Z blagoslovom šolskih torb smo teden vzgoje zaključili in še intenzivneje zakorakali v novo šolsko in veroučno leto.

Vsakdanjih obveznosti bo veliko. Dobro bo treba organizirati urnike, da bo vsak dan ostalo kaj časa za najbližje, morda za sproščen sprehod in kak prijateljski klepet.

Kaj pa nam bo dajalo veter v krila? S čem si bomo krepili voljo, ohranjali vedrino in voljo, da bomo kos delu, nalogam, morda tudi zahrbtnemu virusu ali karanteni? Bo imel Sveti duh dovoljen vstop v naše srce in v naše misli? Življenje je za človeške moči pogosto pretežko. Tako kot ptica ne more poleteti, če ne razpne kril, tudi naše moči potrebujejo veter Svetega duha, da jih dvigne in olajša breme ali težo dneva. Kadar bo težko, vsega preveč, če bo stresno in naporno, se v mislih obrnimo po pomoč k Sv. Duhu. Preverjeno: zgodi se lahko kup drobnih čudežev. Vredno je poskusiti.
Pa veliko zaupanja in optimizma vam želim!

Helena Kregar

DKPS v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče - prisluhnite

Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta, 26. 6. 2020

Prisluhnite komentarju Helene Kregar, članice DKPS in predsednice OS Ljubljana - TUKAJ.

Za nami je Dan državnosti in njegovo praznovanje, za nami je šolsko leto. Oboje, o čemer bom spregovorila, je letos potekalo popolnoma drugačno kot v preteklih letih. Na oboje se želim ozreti z očmi učiteljev, ki imamo skozi izobraževanje in vzgojo mladih ljudi v rokah prihodnost naše države in kvaliteto našega skupnega življenja v letih, ki so pred nami.

Če slovenske srednješolce vprašate, kaj jim pomeni dan državnosti, boste dobili dva odgovora. Prvega, ki pa žal ne prevladuje: za Slovenijo je to velik praznik, ker smo se osamosvojili, ker imamo možnost živeti v lastni državi in govoriti svoj jezik. In drugega, v katerem priznajo, da jim praznik ne pomeni nič posebnega, da je pomemben zato, ker se z njim začnejo počitnice in da se z njegovo vsebino in sporočilom se ne ukvarjajo. Je pa seveda lep družinski praznik, saj so takrat doma in mnogi z družino tudi kam gredo. Ker vemo, da iz malega raste veliko in da je vse, kar je danes veliko nastalo iz nekoč majhnega, bi morali na to mnenje morda gledati z večjo skrbnostjo.

V slovenskih šolah učitelji vsak pri svojem predmetu na različne načine skrbimo tudi za vzgojo za ljubezen do domovine in države. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije smo lani organizirali prvo mednarodno konferenco s tem naslovom. Drugo konferenco zaradi aktualnosti pripravljamo v letošnjem novembru. V množici primerov dobre prakse se je pokazalo, s kakšno ustvarjalnostjo, voljo, entuziazmom in ljubeznijo učitelji iščejo možnosti in dejavnosti za posredovanje vrednot domovinske vzgoje. Učitelji s svojo držo in odnosom do domovine in države vzgajamo. Mlade učimo, da ima vsak posameznik pravico in dolžnost sodelovati in da je vsak soodgovoren za dogajanje v družbi. Vse, kar učitelji in šola na tem področju delamo, je pomembno in hvalevredno. Ne more pa nadomestiti sistematično oblikovanih vsebin, vključenih v kurikulum in v učbenike tistih predmetov, ki morajo po svoji naravi skrbeti za to področje. Nekatere vsebine neverjetno hitro najdejo mesto v učbenikih, pa čeprav so etično sporne in tudi vzgojno vprašljive. Omenim naj le enega od učbenikov za - pozor - 1. razred osnovne šole, v katerem otroke učimo prepoznavati spolno različne vzorce družine. Ne bom se spuščala v tako opevano svobodo in pravico do različnosti. Kot vzgojitelj pa ob tem ne morem molčati. Mnogo strokovnjakov namreč opozarja, da o teh rečeh ni primerno govoriti prezgodaj. Otroci pri 6 letih teh razlag ne potrebujejo, vemo pa tudi, da pri tem ne gre zgolj za različne vzorce družine, ampak tudi za spolne navade.
Pa naj se vrnem k učbenikom za državljansko vzgojo. Po napovedih prejšnje vlade naj bi z novim šolskim letom med srednješolce prišel predmet s tem naslovom. Le upamo lahko, da bodo vsebine tega predmeta temeljile na zgodovinski resnici o narodovi preteklosti in da bodo puščale dovolj prostora tudi za oblikovanje odnosa do domovine. Seveda pa bo tudi pri tem predmetu ključna vloga učitelja in njegovega osebnega odnosa do domovine.

 

Izteklo se je tudi s korona virusom zaznamovano šolsko leto. Varnostni ukrepi zaradi epidemije so nam v preteklih mesecih določali način komuniciranja in delovanja na prav vseh področjih življenja. Ko je bilo sredi maja najhujše že za nami, smo lahko slišali veliko pohval, seveda ponekod tudi hudih kritik na račun zaposlenih v zdravstvu in šolstvu. Eden od komentatorjev je zapisal, da smo v času epidemije sistem »gor držali« prav zaposleni v teh dveh sicer najslabše plačanih javnih sektorjih.

V šolstvu večinoma delamo ljudje, ki smo zelo predani svojemu delu in poslanstvu. V času zaprtja šol smo se že v prvem tednu dela na daljavo v šoli izredno hitro znašli. Z veliko kolegialne pomoči in nasvetov, s potrpljenjem mladih kolegov, pogosto tudi kar s pomočjo učencev, smo tudi starejši učitelji hitro osvojili sodobne komunikacijske poti in vzpostavili povezave z njimi. Sistem je resnično stekel kot namazan, seveda tudi z ogromno potrpljenja in pomoči s strani staršev. V tem korona času smo odkrili neizmerne zaloge učljivosti, pripravljenosti in zavzetosti. Vsega, na kar smo Slovenci že dolgo ponosni. Seveda pa se je smiselno vprašati, kaj smo ob vsej hvali dobro delujočega sistema v treh mesecih zares dosegli. V prvem tednu julija nam Zavod RS za šolstvo že obljublja rezultate raziskave, ki bo pokazala dosežke šole na daljavo.

Ne glede na izsledke te raziskave pa je nekaj spoznanj na dlani. Zdaj jasno vidimo, kako pomembna je socialna in vzgojna vloga šole. Pokazalo se je, da je učenje brez žive besede in razlage, brez osebnega odnosa in osebnega podajanja snovi, za učence prezahtevna naloga. Pokazalo se je, kako soodvisni smo v vzgojno izobraževalnem procesu učenci, starši in učitelji. Morda tudi jasno vidimo, koliko medsebojnega spoštovanja imamo in kako si ga znamo izkazovati. Vidimo, da učenci cenijo učitelje toliko, kolikor učitelji sami spoštujemo svoje delo. Ter, da učitelji cenimo učence in njihove starše glede na njihovo pripravljenost za sodelovanje.

 

Naj zaključim z začetno mislijo. Odraslim ne sme biti vseeno, kaj sporočamo mladim. Z izobraženostjo in vzgojo namreč preko mladih gradimo svojo in narodovo prihodnost.

Družina, šola in država lahko postajajo prostor uveljavljanja ozkih osebnih in tudi družbenih interesov in individualizma. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik in njegovo praznovanje, pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Komentar sem pripravila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije

BODIMO HVALEŽNI ZA TO IZKUŠNJO

Spoštovani bralci spletne strani in e-vzgoje. Smo v času preizkušnje, v času¸ ko lahko razmišljamo, kaj smo v življenju ustvarili lepega in plemenitega. Morda pomislimo tudi na vse, kar je bilo manj dobro. A ne zakaj smo kaj opustili, in ne naredili, ampak kako najti poti, da v bodoče naredimo več dobrega.

Za vse storjeno pa Bogu s ponižnostjo izrazimo hvaležnost in vedimo, da je vse to Njegovo delo.

Zahvalimo se mu za dan, ki ga preživimo. Veliko angelov in svetnikov nam tekom dneva stoji ob strani. Zahvalimo se Mu za naravo, cvetice, jezera, morje. Vse je Božje stvarstvo nam v veselje.

Čeprav na videz omejeni in okrnjeni, naj se veselje naseli v naših srcih. Veselje in radost naj se povežeta s hvaležnostjo za vse kar prejemamo, doživljamo in imamo. Veselimo se z naravo, ki se prebuja, razcveta, veni in počiva.

Vera, upanje in ljubezen naj hodijo z nami skupaj z veseljem in hvaležnostjo. Nosimo Jezusa v srcu, bodimo odprti za ljubezen. Skupaj z Jezusom in Očetom jo podarjajmo vsem, ki jim želimo polepšati dan.

 

Marija Žabjek, predsednica DKPS

Ob izjavi dr. Štromajerja

V Društvu katoliških pedagogov Slovenije spremljamo polemiko o izjavi državnega sekretarja na MIZŠ, dr. Jerneja Štromajerja. Izjava ni voščilo, je žalitev in nesramnost, ki presega meje okusa komunikacije v javnosti vsakogar, še posebej državnega sekretarja na MIZŠ. Zato se pridružujemo zahtevam, da funkcionarja sankcionirajo.

Menimo, da se mora avtor izjave zavedati, da je odrasel in izobražen ter odgovoren za svoje izjave. Odgovornosti za besede in dejanja učimo otroke v družini, že v vrtcu in v šoli. Od otrok pričakujemo, da skrbijo za primernost svojih besed in dejanj ter da prevzamejo odgovornost zanje. Dr. Štromajer se mora zavedati svoje funkcije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport: izjava državnega funkcionarja ni enaka izjavi desetletnika v starem ameriškem filmu »Sam doma«.

Ne nazadnje se mora zavedati teže praznika, ob katerem je dal svojo izjavo. Božič je verski, katoliški, družinski in državni praznik, ki mu vsak razmišljujoč človek s spoštovanjem prisluhne in ga na svoj način praznuje. Sprašujem se o intelektualni in etični dimenziji človeka, ki se norčuje iz stvari, ki so njegovim sodržavljanom svete.

O tem morajo vsekakor razmisliti in ukrepati njegovi nadrejeni!

Za DKPS Helena Kregar

To top

Golaž, zelenje in sveta maša...

Tradicionalno predpočitniško srečanje organov DKPS nas je razveselilo na mnogo načinov.

V petek, 28. 6. smo se člani upravnega odbora in drugih organov našega društva zbrali pri gostoljubni Magdi Jarc, ki nas je ob tej priložnosti sprejela v svoj dom.

Občutek je bil resnično poseben. Kot prvi kristjani smo se v majhni sobici stiskali okoli praznične mize, ki je ponujala najboljšo gostijo - Jezusa. Pozorno izrečene besede posvetitve p. Silva so še prispevale k občutku, da se je čas upočasnil, ritem življenja umiril. Jezus nas je nekaj trenutkov kasneje še močneje povezal med seboj; spomnili smo se, kdo nas združuje, kdo nas vodi. V molitvi smo prosili za različne namene, tudi za blagoslov Društva in vseh članov.

Po sveti maši nas je na vrtu ob hiši pričakalo čudovito zelenje - drevesa, trava, cvetlice - in to skoraj v centru Ljubljane! Zadovoljno smo posedli okoli miz in si po zaključnih točkah upravnega odbora privoščili okusen domači golaž, raznovrstne solate in peko izpod pridnih rok. Tudi dobre kapljice ni manjkalo!

Druženje smo nadaljevali, dokler je šlo, saj je bilo res prijetno.

Konec šolskega leta in Dan državnosti

Pa smo končali! Šolsko leto se je zaključilo in vsi smo si oddahnili: najbolj seveda učenci, učitelji in starši. Kako zanimivo je, da se v Sloveniji zaključek šolskega leta povezuje s praznikom naše državnosti!

 

V tem ne vidim le edinstvene priložnosti za predhodni začetek počitnic in možnosti, da se že par dni pred podelitvijo spričeval odpeljemo v beli svet! Zdi se mi edinstvena in zanimiva priložnost, da povežemo pomen izobraževanja, ki se začasno zaključuje, s pomenom praznovanja, ki naj da smisel naši narodnostni zavesti.

 

Šolsko leto je bilo naporno, saj je dandanes vsako trdo in pošteno delo naporno. Mladi težko najdejo motive za učenje. Iz družbe, njenih omrežij in iz poplave informacij ne morejo dobiti sporočila, da je dobro razmišljati, se učiti in znati. Prav obratno: družabna omrežja jim sporočajo, kakšni naj bodo, da bo njihova pojavnost konkurenčna. Težko jim je šolsko uro vzdržati brez stika z ekranom, na katerem se neznansko hitro odvija in spreminja njihov svet, njihova realnost. Težko se umirijo, zberejo in se poglobijo v podatke in zgodbe, ki jim jih želimo predstaviti učitelji. Pogosto se počutimo kot pojavi, ki v 45 minutah nastanejo, odvihrajo skozi njihov svet in izzvenijo brez hujših posledic ali močnih vtisov. Koliko truda, inovativnosti in ustvarjalnosti mora danes učitelj prinašati v razred!

 

In kaj dosežemo? Omiko in oliko? Znanje in pravo samozavest, ki izvira iz njega? Vrednote osebnega življenja, ki so temelj solidarnosti, sočutja in sožitja? Osebno trdnost, ki je ne bo premamil prvi večji znesek ali politični pritisk? In ne nazadnje: ali vzgojimo in izobrazimo mladega človeka, ki se zaveda samega sebe, svoje človeške in duhovne edinstvenosti, svoje vloge v življenju, svjega naroda in države? Ali mlad Slovenec s pomočjo šole izve, kaj je ljubezen do domovine?

 

Ali vzgajamo mlade ljudi, ki poznajo zgodovino svojega in Slovenskega naroda in do tega čutijo spoštovanje? Na današnjih proslavah se bo po šolski dolžnosti zbrala vsa šolajoča se mladina in upam, da bo iz vsega povedanega in slišanega sijala vrednota domovine. Čeprav le enkrat ali dvakrat v letu, je to mnogo bolje kot nikoli! Šola ne more nadomestiti drže in odnosa do vrednot, ki morajo izvirati iz družine. In kako nujno bi bilo, da bi te vrednote sporočali tudi politika, družba in njeni mediji.

 

Šola za dva meseca zapira svoja vrata in kar učitelji moremo in zmoremo, smo naredili.

Ko bi nam le moči in volja dopuščali, da bi bili glasnejši oblikovalci vrednot slovenske družbe!

Jutrišnji Dan državnosti naj bo za vse praznik slovenstva in obenem izziv in izparševalec naše vesti: ali naredimo vse, kar moremo, za dobro mladih in za dobrobit naše domovine Slovenije?

 

Predsednica Strokovnega sveta DKPS

Helena Kregar