Govori o odsotnih in povedal ti bom, kdo si.

francoski pregovor

Predstavitev DKPS v Pivki

Na povabilo župnika g. Marjana Škvarča smo se trije predstavniki DKPS v četrtek, 7. 3. 2024, udeležili dekanijskega večera v Pivki, ki je bil namenjen predstavitvi delovanja našega društva. Župniku sem hvaležna za dve sicer redki spoznanji: da je prepoznal potrebe šole in učiteljev v svoji dekaniji in da je prepoznal, da te potrebe lahko zapolnijo prav vsebine, ki jih učiteljem ponuja naše društvo.

Med udeleženci morda ni bilo veliko aktivnih učiteljev, a vseeno verjamem, da je vse povedano prišlo do pravih ušes. Predstavitev je potekala tako, da je Erika Ašič najprej spregovorila o društvu v celoti: predstavila je nastanek, vizijo in poslanstvo, glavna področja in način delovanja ter projekte in seminarje. Sama sem predstavila društveno javno delovanje, njegovo vlogo v družbi in seveda društvo kot prostor prijateljskih, osebnih stikov ter vrednot in duhovnosti. Leon Kernel iz OS Sv. Hieronima pa je govoril o nastanku in delovanju mlade območne skupnosti. Zelo osebno je povedal tudi, kaj mu društvo daje kot katoličanu in učitelju in zakaj je smiselno biti naš član. Celotno predstavitev je zaokrožil s pričevanjem o dimenzijah stvarstva in odnosa med Bogom in človekom.

Ob koncu smo v sproščenem pogovoru ugotavljali, koliko odgovorov in bogatih vsebin lahko pri DKPS najdejo preobremenjeni učitelji. Če bi se še kje pokazala potreba po podobnem doživetju v svoji župniji, se lahko obrne na nas in dogovorili se bomo za obisk in predstavitev.

Helena Kregar     

Ali veste, kaj otrokom in mladim ponuja javna RTV?

Nov niz TV oddaj z naslovom PRVIČ 10 oddaj o intimnosti, spolnosti in o ideologiji spola

Starši, vzgojitelji, pedagoški delavci, bodite pozorni na to novo serijo oddaj Prvič. Oddaje so problematične in zelo zavajajoče. V otroke in mlade pa lahko vnesejo pomembne dvome in nepopravljive posledice.

V oddaji naj bi mladi govorili tudi o telesnih spremembah v puberteti in o spolni identiteti. A več kot očitno je, da bo vsebina tudi promocija alternativnih spolnih praks in vedenj. To potrjuje podatek, da bo v eni od serij nastopil tudi moški, ki pravi, je nebinarna oseba, 23-letni Leonardo. Tu si lahko pogledate en njegov performans: Karmen Daš @ Dragoslavia - 01.05.2020. (youtube.com)

Oddaje so na sporedu na 2. programu RTV (TV-SLO2) Ljubljana, ob 20.30. Prva oddaja je bila predvajana 12. februarja 2024. Ogled je možen tudi z zamikom in na podkastih. Ustvarjalci so potrebo po takih oddajah pospremili z besedami: ''Nujno je, da se v javnosti odprejo takšne teme.'' Niz oddaj sestavlja 10 tem:

1. Prvič ŠOK – o telesnih spremembah v puberteti, z Domnom Valičem 
2. Prvič SPRAŠUJEM – o pogovoru in spolni vzgoji, z Maksom Dakskoblerjem 
3. Prvič SRCOZLOM – o razhodih in razočaranjih, s Sašo Vipotnik 
4. Prvič ZATRESKANI – o spolni privlačnosti in zaljubljenosti, z Melani Mekicar 
5. Prvič SEM – o spolni identiteti, z Lino Akif  

6. Prvič ČUTIM – o čustvih, z Borutom Maroltom 
7. Prvič KLIKAM – o pornografiji, z Leopoldom I.  
8. NITI Prvič – o spolnem nasilju, z Emo Kozin 
9. Prvič RAZMERJE – o partnerstvu, s Tino Vrbnjak in Juretom Henigmanom 
10. Prvič z NEKOM – o prvem seksu, z Jurijem Zrnecem

Več o novi nizu oddaj si lahko preberete na teh povezavah:

https://www.rtvslo.si/skit/prvic/serija-prvic-nujno-je-da-se-v-javnosti-odprejo-taksne-teme/697305

https://skit.rtvslo.si/skit/v-nastajanju-oddaja-prvic-zeli-mladim-pomagati-pri-intimnosti-in-spolnosti/671280

Iz prispevkov se vidi, kakšni so gostje in smernice oddaj. Ali bi jim zaupali vzgojo svojih otrok? Več o tem, zakaj so oddaje problematične, si lahko ogledate tudi tu: Nismo proti istospolnim, smo pa proti LGBTQ+ IDEOLOGIJI: https://www.rtvslo.si/slovenija/nismo-proti-istospolnim-smo-pa-proti-lgbt-ideologiji/590078

Gre za razmejitev sprejemanja, sobivanja ter indoktrinacije. Slednje moramo starši in vzgojitelji znati razlikovati sami ter to razložiti tudi drugim. To smo dolžni storiti ter pred indoktrinacijo obvarovati svoje otroke in s tem prihodnost družine in družbe.  

 

Komentar na radiu Ognjišče, pripravila Erika Ašič

Komentar tedna na radiu Ognjišče (22. 12. 2023) je pripravila Erika Ašič iz DKPS, koordinatorka mednarodnih konferenc Vzgoja za ljubezen do domovine in države ter urednica zbornikov.

Preberite oz prisluhnite na povezavi: https://avdio.ognjisce.si/oddaja/kt_2023_12_22_Erika_Asic_bere_Joze_OK

 

Komentar tedna na Radiu Ognjišče - pripravila naša članica Alenka Brovč

Komentar tedna na radiu Ognjišče (1. 9. 2023) je pripravila naša članica  Alenka Brovč.

Preberite oz prisluhnite na povezavi: https://radio.ognjisce.si/sl/265/komentarji/36941/se-bomo-iz-preizkusenj-kaj-naucili.htm

Ni ti treba rešiti tvoje težave, rajši zamenjaj spol!

Oddaja "Pogovor o" na Radiu Ognjišče, z zelo aktualno temo: O LGBT. V njej gostja tudi ga. Darja Barborič Vesel,  socialna pedagoginja in članica DKPS. 

Vabljeni k poslušanju in deljenju.

___

Povezava: https://radio.ognjisce.si/sl/265/novice/36923/ni-ti-treba-resiti-tvoje-tezave-rajsi-zamenjaj-spol.htm

Slovenska mama spregovorila o hčerki, ki je želela postati fant

Vabljeni k branju in poslušanju, ter deljenju ... 

__

Radio Prvi, Oddaja med štirimi stenami, naslov: Ko najstnik staršem razkrije, da se počuti spolno nebinarno …, 24. 4. 2023: https://prvi.rtvslo.si/podkast/med-stirimi-stenami/656/174952969

Povzetek oddaje (avtorica je Mojca Belcl Magdič), vir: iskreni.net: https://www.iskreni.net/slovenska-mama-mojo-hci-so-prepricali-da-je-fant/

Ne moremo samo gledati, kaj se dogaja - ideologija spola

Te dni nas je članica našega društva DKPS opozorila na prispevek, ki ga je našla na spletni strani ''Narod.hr''  v zavihku ''Dom i obitelj''. Objavila ga je ekipa CitizenGo, ki deluje na Hrvaškem. Prispevek govori o ideologiji spola in navaja konkretne korake, ki ponujajo poti za ukrepanje, če kot starši opazimo, da aktivisti te ideologije vstopajo v naše vzgojne in izobraževalne ustanove.

Vsi, ki smo  prispevek prebrali, smo bili mnenja, da to ne more iti mimo nas kar tako, ne da bi tudi mi o tem kaj rekli in naredili korak, ki bi bil v pomoč in oporo staršem in nam, pedagoškim delavcem. Mnenja smo bili, da so naši sosedje dobro in odločno zastavili pot za zaščito otrok pred to ideologijo. Pri nas v Sloveniji pa je čutiti mlačnost ter premajhno odzivnost in odločnost pri ukrepanju. Kar čakamo. Ali se bomo zbudili in ukrepali šele, ko bo že prepozno?

Gradivo na povezavi, ki jo pripenjamo temu zapisu, vsebuje tudi Priročnik za starše. V njem so nakazani koraki, ki pomagajo staršem pri odločitvi, kako ukrepati v primeru, da ugotovijo, da ta ideologija brez njihove vednosti vstopa v vrtec ali šolo, ki jo obiskuje njihov otrok. Tako vprašanje se več ali manj pojavi vsem in vsakomur, ko do tega pride. Otroci niso naši - od učiteljev in vzgojiteljev - pač pa so od staršev. Vsekakor morajo biti oni prvi na potezi, če to zaznajo. Mi, vzgojitelji, pa jim moramo stati ob strani in jim pri tem pomagati ter jih podpirati.
Tega se zelo dobro zavedajo tudi na Hrvaškem. V teku je kampanja za zaustavitev širjenja te ideologije v vzgojne ustanove brez vednosti staršev.

Preberite, ne bo vam žal. Dostopno je na spodnji povezavi:
https://narod.hr/dom-i-obitelj/rodna-ideologija-prodire-u-hrvatske-skole-sto-svaki-roditelj-moze-napraviti-da-to-sprijeci-evo-prirucnika
Direktna povezava na Priročnik za starše:
https://narod.hr/wp-content/uploads/2023/06/Rodna-ideologija-u-hrvatskim-skolama-Radna-biljeznica-za-roditelje.pdf
  

Napisala: Marija Pisk

Pomanjkanje učiteljev skozi prizmo profesorja fizike

Spremljam dogajanje v vzgoji in izobraževanju, predloge šolskih oblasti za reševanje pomanjkanja učiteljev in razmišljam …

V tem zapisu izhajam iz lastne izkušnje štiridesetletnega poučevanja matematike (na osnovni šoli) in fizike (na osnovni in na gimnaziji). Na osnovni šoli sem poučeval 19 let, gimnaziji pa 21 let.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sem stopil na pot učitelja matematike in fizike, je bila situacija podobna današnji, tudi takrat je primanjkovalo učiteljev, še zlasti na mojega profila. V tistem času so se odgovorni zavedali problematike in so jo reševali tako, da so potencialnim učiteljem poleg zaposlitve ponudili stanovanje, tudi če ti niso imeli dokončane izobrazbe ali so imeli izobrazbo z drugega, tj. nepedagoškega, področja (npr. elektro ali strojni inženir bi poučeval fiziko ali matematiko). Ti »nepopolni« učitelji so dobili zaposlitev za določen čas pod pogojem, da pridobijo ali dopolnijo svojo osnovno izobrazbo z ustreznimi pedagoškimi vsebinami. Zavedati se namreč moramo, da odlično poznavanje snovi predmeta, ki ga poučujemo (npr. strojni, elektro inženirji dobro poznajo fiziko) ni dovolj, pomembno je tudi, kako jo podajamo. Za dobro poučevanje mora biti učitelj ob strokovni podkovanosti na svojem področju tudi metodik in didaktik za predmet, ki ga poučuje.

Leta 1976 sem z nedokončano izobrazbo postal učitelj matematike in fizike v osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Tedaj so na tej šoli iskali dva učitelja in oba sva poleg službe dobila tudi kadrovsko stanovanje. Ker so v sedemdesetih in začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja matematiko in fiziko poučevali učitelji brez ustrezne izobrazbe, je na problematiko tedanja Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Oddelek fizika, odgovorila z organizacijo dopolnilnega študija fizike (t. i. študij ob delu). Namenjen je bil tistim, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, tistim z nedokončano izobrazbo in tistim s končano (samo) prvo stopnjo. Fakulteta je pripravila program, organizirala študij in tem študentom ponudila možnost, da so se vključili v štipendiranje, in sicer tako, da so bili zaposleni za polovični delovni čas, razlika do polne plače pa je bila štipendija. V ta program sem se sam vključil kot predmetni učitelj matematike s fiziko. Takoj ko sem diplomiral ob delu in si pridobil naziv prof. fizike, sem dobil ponudbo za poučevanje fizike v Kopru, poleg delovnega mesta je bilo učitelju zagotovljeno tudi trisobno kadrovsko stanovanje. Na podlagi lastne izkušnje menim, da bi se s ponudbo kadrovskih stanovanj, z ustreznim dopolnilnim študijem in ustreznim sistemom štipendiranja dalo vsaj delno urediti pomanjkanje učiteljev.

Druga pomembna naloga je ustvariti vzdušje v družbi, v katerem je poklic učitelja spoštovan in cenjen. Učitelj mora biti strokovno dobro podkovan, slediti mora aktualnosti svojega predmeta in biti avtonomen, ne sme se vsak vtikati v njegovo strokovnost. Pri tem pa je pomembno dvoje: skozi študij mora bodoči učitelj pridobiti kvalitetno znanje s področja, ki ga bo poučeval, in s pedagoško-andragoškega področja (odlično poznavanje metodike, didaktike, specialne didaktike predmeta poučevanja, pedagogike idr.). Med študijem mora bodoči učitelj pridobiti tudi znanja s področja socialnih in psiholoških vsebin. Tu mislim na to, da bo moral znati v razredu primerno reagirati, če bo prišlo do nasilja, da bo prepoznal učenca, ki je zašel v mamila, da bo opazil, da učenec prihaja iz nasilnega okolja, in da bo prepoznal nadarjenega učenca. Pomembno je, da učitelj vse to zazna in da po potrebi na situacijo opozori pristojne službe na šoli in/ali zunaj nje. Če učenec/dijak zaupa učitelju kakšen oseben problem, potem je dobro, da učitelj ve, kako reagirati in zna svetovati, kam naj se obrne učenec.

Učitelj mora imeti spodbudno strokovno okolje, da bo na svojem področju ažuren in ustvarjalen. To pomeni, da se naprej izobražuje (tj. doseže višjo stopnjo izobrazbe), da ima možnost doktorirati, da piše strokovne članke (npr. za publikacije, kot so Fizika v šoli, Kemija v šoli ali Vzgoja) in da se udeležuje strokovnih srečanj in seminarjev. Učitelj mora imeti možnosti za aktivno sodelovanje na kongresih doma in v tujini, obiskati sejme in poletne šole, ki so posvečene novim trendom poučevanja (npr. Didacta), aktivno sodeluje na različnih dogodkih, kot sta Science on stage in Slovenski festival znanosti. Učitelj mora ljubiti svoj predmet, mora ga posvojiti in poučevati z navdušenjem. Šolsko okolje bi moralo učitelja spodbujati, da z nadarjenimi učenci izpelje kakšno raziskovalno nalogo. Danes so možnosti, da učitelj z učenci/dijaki naredi zahtevnejše raziskovalne naloge v sodelovanju z univerzami. Samo nekaj primerov: Srečko gre v vesolje (Šolski center Srečko Kosovel, Sežana), Vič gre v vesolje in Vič gre v morje (gimnazija Vič, Ljubljana), Moja raziskava eksoplaneta WASP – 19b z GoChile (Prva gimnazija Celje), Merjenje oddaljenosti kefeid tipa Delte Ščita z GoChile (Srednja šola Slovenska Bistrica), Projekt GoChile – moja raziskovanja vesolja GoChile (Osnovna šola Hajdina). Navedel sem samo nekaj primerov, ki jih bolje poznam, seveda pa to niso edini primeri zanimivih raziskovalnih nalog. Ob tem še pojasnilo: GoChile je izobraževalni, nekomercialni projekt, ki ga vodita Univerza v Novi Gorici in slovenska astronomska revija Spika. Teleskop je nameščen v Čilu na jugu puščave Atacama na nadmorski višini 1560 metrov; upravlja pa se z njim iz Slovenije. Poleg tega se učitelji veliko ukvarjajo s pripravo učencev na razna tekmovanja in srečanja, organizirajo različne tabore.

Nujno moram poudariti, da dobra volja, veselje, entuziazem in ustvarjalnost niso dovolj. Če učitelj nima podpore vodstva šole, kolektiva in širše okolice (npr. staršev, Zavoda za šolstvo, pristojnega ministrstva, občine), kmalu vse zamre. Učitelj s svojim delom lahko napreduje v mentorja, svetovalca in svetnika. Pri tem pa bi moral pravilnik o napredovanju v nazive biti osredotočen na to, kako učitelj s svojim ustvarjalnim delom razvija  razmišljanje in ustvarjalnost učencev. Pomembno je, da učitelj razvija svoje talente in tako postaja ustvarjalen. Vodstvo šol in ustrezno ministrstvo pa ne bi smelo pozabiti na finančno vzpodbudo.

Ob koncu naj dodam … Sam sem šel skozi vse faze in zato sem se počutil, da sem ustvarjalen učitelj.

 

Boris Kham, prof. fizike

__

Časnik.si, 7. 7. 2023: https://casnik.si/pomanjkanje-uciteljev-skozi-oci-ucitelja/

Komentar tedna na Radiu Ognjiče ob dnevu državnosti: pripravil prof. Leon Kernel

Ob dnevu državnosti je komentar tedna na Radiu Ognjiče pripravil prof. Leon Kernel, član DKPS. Prisluhnite prispevku z naslovom Cvetoče korenine moje domovine.

Povezava: https://avdio.ognjisce.si/oddaja/kt_2023_06_23_Leon_Kernel_Cvetoce_korenine_moje_domovine_-_bere_Matjaz

 

Izjava DKPS za javnost v povezavi z nasiljem v šolah

Radio Ognjišče, 29. 5. 2023: https://radio.ognjisce.si/sl/262/novice/36531/dkps-z-generacijo-ki-odrasca-se-ne-smemo-igrati.htm

___

V minulih tednih smo poslušali glasne in odločne ugotovitve strokovnjakov, ki navajajo ključne razloge za nasilno medvrstniško vedenje. Strinjamo se, da ti problemi ne čakajo pred vrati, pač pa z njimi že dlje časa in predvsem težko živimo. Poudarjeni niso le razlogi, temveč konkretni predlogi za spremembe, ki bi trend lahko obrnile na bolje.

Zdi se, da te pozive slabo slišijo tisti, ki imajo moč in lahko spremenijo zakonodajo. Spremembe so nujne, a boleče. V našem primeru bodo boleče za razvajene otroke, ki bi morali spoštovati sošolce, učitelje in šolska pravila. Boleče bi bile za vplivne starše, če ne bi imeli več dostopa do anonimnih prijav šolski inšpekciji in ker bi bili njihovi otroci obravnavani enako kot vsi ostali. Boleče bi bile tudi za kapital, če bi se prepovedala uporaba pametnih telefonov otrokom pred 10 letom starosti, če bi se prepovedali telefoni v šoli in uporaba spornih aplikacij, kakršen je tik-tok.

Strokovnjaki so enotni, da bi bile te spremembe nujne. Žal pa tudi enotno ugotavljajo, da njihovih sporočil ne slišijo dobro ne starši in ne tisti, ki delajo zakone.

V osnovnih šolah medsebojne odnose in delovanje celotne institucije gradijo na temelju vzgojnega načrta. Šole si s tem načrtom postavijo okvir osnovnih vrednot, sodelovanja in komunikacije. Menimo, da bi bil tak načrt nujno potreben tudi v srednjih šolah. Skrajni čas je, da šola postane prostor, v katerem mladi doživljajo celovit, ne le intelektualni razvoj. Ko bomo v šoli uspeli zajeti razsežnosti celostnega razvoja - tako telesnega kot čustvenega, vedenjskega, socialnega, estetskega in duhovnega - bo v njej morda več prostora tudi za smisel, ki danes otrokom tako zelo manjka!

Kot člani Društva katoliških pedagogov Slovenije ne moremo mimo še enega vidika, ki osvetljuje problem naraščajočega nasilja, to je duhovnost. O duhovni dimenziji praktično ne govorimo. Pa vendar prav iz duhovnega področja izvirajo najgloblje osebne motivacije. Je eden od temeljev, ki omogoča razvoj empatije, spoštovanja in notranje urejenosti.

Človek ni odgovoren le sebi in družbi, pač pa tudi Bogu, ki razodeva moralni in vrednostni sistem. Dokler bomo v naboru razlogov za odklonsko vedenje posameznikov prezrli to dejstvo, bodo vse rešitve delne in pomanjkljive.

Danes ima v šolo odprta vrata cela serija projektov in aktivističnih skupin, ki mladim predstavljajo najrazličnejše teorije, vključno s sporno teorijo spola. Kljub vsemu, kar vemo o škodljivih in tragičnih posledicah, si te vsebine v šolah nemoteno utirajo pot med mlade. Majejo jim temeljno identiteto, iz katere bi lahko odrasli v urejene, ne motene in ne nasilne odrasle ljudi.
Spoznanj in ugotovitev je dovolj.

Nujno je, da se začnejo rojevati spremembe. Od vseh, ki načrtujejo prenovo za dobro in smiselno slovensko šolo pričakujemo, da prisluhnejo ključnim spoznanjem dosedanjih razprav in temeljnim zakonitostim celovitega razvoja otroka.

Pričakujemo, da ne bodo sledili ne nesmiselnim modnim teorijam in ne sebičnim interesom določenih vplivnih skupin. Z generacijo, ki odrašča, se ne smemo igrati. Že danes videno nasilje kaže, da nas je prihodnosti lahko strah. Tega pa si ne želimo, zato strnimo znanje in ljubezen, ki jo premoremo, da zaščitimo tako otroke kot našo skupno prihodnost.

Srečanje vodstva Društva katoliških pedagogov Slovenije s predsednikom Slovenske škofovske konference, škofom dr. Andrejem Sajetom

V luči sinodalnega dogajanja se je vodstvo DKPS v torek, 16. maja 2023, srečalo s predsednikom Slovenske škofovske konference in novomeškim škofom, dr. Andrejem Sajetom. Srečanja, ki je potekalo na sedežu škofije v Novem mestu, se je udeležila predsednica Marija Žabjek, duhovni asistent p. dr. Silvo Šinkovec ter podpredsednik DKPS Matevž Vidmar.

V sproščenem pogovoru smo škofu predstavili področja delovanja društva: versko poglavljanje članov, strokovna podpora, povezovanje med učitelji in poslanstvo. Predstavili smo nekatere dejavnosti (svoj Etični kodeks, strokovni seminarji za učitelje, revija Vzgoja, mednarodna konferenca o domoljubju, Teden vzgoje, mednarodna srečanja SIESC idr.). Društvo želi odgovarjati na potrebe pedagoških delavcev, ki so zaposleni v javnih šolah in želijo vero živeti v svojem poklicu. Sogovorniki smo se strinjali, da so v naši družbi še vedno zadrege, kako živeti svojo vero na delovnem mestu, kako je lahko vera navdih za povezovanje različno mislečih. Še vedno je prisotnih preveč predsodkov do različno verujočih.  Veliko časa smo namenili domovinski vzgoji, strpnemu sobivanju različnih ljudi. Škof Saje je podal svoja opažanja, da manjka zdrave domovinske zavesti in ponosa, takšnega, ki ne ogroža drugega, pač pa prinaša zdravo samozavest naroda. P. Šinkovec je izpostavil tri točke, ki so zapisane v našem etičnem kodeksu za zdravo sobivanje, kot tri stopničke sožitja: strpnost, spoštovanje in sodelovanje.

Sogovorniki nismo mogli mimo tragičnih dogodkov, ki so se zgodili v Beogradu. Bili smo si enotni, da je potrebno v slovensko šolstvo, da bi se izognili tovrstnim ekscesom prinesti marsikakšno novost. Kot omenja zadnja Bela knjiga za šolstvo, je potrebno mnogo več storiti, da bodo naši učenci spoznavali etiko, torej postajali odgovorni za svoja dejanja in spoznavali duhovno tradicijo in s tem najgloblje motivacije posameznika in skupnosti. Ob koncu smo predstavniki društva še izrazili željo, da kot katoličani in strokovnjaki v svojih poklicih ostanemo povezani s katoliško Cerkvijo na različnih nivojih, tudi prostorsko.  Škof Saje je še poudaril, da je prihodnost Cerkve odvisna od molitve, brez nje vse aktivnosti zbledijo. Predstavniki društva pa smo izrazili željo, da bi vodilni v Cerkvi  aktivneje podprli delovanje katoliških laičnih organizacij.

Matevž Vidmar,

podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije

SŠK: https://katoliska-cerkev.si/srecanje-vodstva-drustva-katoliskih-pedagogov-slovenije-s-predsednikom-ssk-skofom-dr-andrejem-sajetom

14. nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino v DZ, četrtek, 4. maj 2023

Gosta s strani DKPS sta bila gospod Albin Vrabič in p. Silvo Šinkovec. V posnetku je njun prispevek med približno 40' in 55'.

Posnetek je dostopen na tej povezavi.

Letna skupščina 2023 je za nami

18. marca 2023 je v prostorih sv. Jakoba v Ljubljani potekala skupščina Društva katoliških pedagogov Slovenije. Začeli smo s sveto mašo in nagovorom predsednice društva, gospe Marije Žabjek. V njem je ob prispodobi ladje z zlomljenimi jadri in krmilom, ki ji je uspelo izpluti ob močni volji in trdni veri posadke, na simbolen način nakazala delovanje društva, ki ga v veliki meri poganjajo prav te lastnosti. Društvo je k sveti maši in predavanju vabilo vse svoje člane, na skupščino pa predvsem predsednike Območnih skupnosti in vsaj po enega delegata iz vsake.

Sledilo je predavanje gospoda Jožeta  Mlakarja z naslovom Neumnost je modna manira našega časa, s podnaslovom Ni vseeno, kako si neumen. V njem je  predavatelj predstavil svoja razmišljanja o neumnostih, ki se kot splošna resnica širijo v našem prostoru in se nanašajo na obnovljive vire, podnebno pravičnost in teorijo spola. Predavanju je sledilo razgibano glasno razmišljanje o tej vsebini, ki je bilo oprto na vprašanja:

  • kateri izpostavljeni problem se nas je najbolj dotaknil,
  • kako ta problem zaznamo v našem okolju in
  • kako bi lahko kot društvo našli način za reševanje tega problema.

Pater dr. Silvo Šinkovec je k temu razmišljanju dodal še en izziv. Naše misli je usmeril v smisle oz. nesmisle, ki se odpirajo ob vedno bolj pogosto izpostavljeni  problematiki vnašanja vsebin teorije spola v vzgojno-izobraževalni sistem. S tem je prav gotovo povezana tudi namera posodabljanja učnih načrtov. Prisotni smo se strinjali z ugotovitvijo in odločitvijo, da se mora tudi društvo odločno posvetiti ozaveščanju staršev o tem in delovati na tem področju. Predlagan je bil posvet na to temo.

Za izvedbo skupščine je bilo v nadaljevanju izvoljeno delovno predsedstvo. Najprej so območne skupnosti DKPS poročale o svojem delu in načrtih. Pri poročanju se je zvrstilo 9 območnih skupnosti (Goriška, Kranj, Ljubljana, Ljutomer, Mozirje, Sveti Hieronim, Tolmin, Trebnje, Zahodna Dolenjska). Ob poslušanju poročil smo z lahko ugotovili, da je DKPS prisotno v družbenih sredinah po velikem delu Slovenije. Vse območne skupnosti se vsaka na svoj način trudijo, da svoje člane povezujejo. Žal nekaj območnih skupnosti usiha. Razlogi so v staranju članstva, priliva mlajših pa ni v velikih količinah. Razveseljiva je novica, da nova območna skupnost  nastaja v Zrečah in morda še kje.

S tem smo zaključili dopoldanski del. Vsak odmor smo izkoristili za druženje ter  izmenjavo mnenj in razmišljanj. Po premoru za kosilo sta se zvrstila še dva sklopa poročanj in sicer  o dejavnostih društva (o reviji Vzgoja, o razpisanih in izvedenih seminarjih, o počitniškem varstvu Srčna dežela, o SIESC-u, o molilni skupini Povezani v molitvi, o izvedeni mednarodni konferenci Ljubezen do domovine in države) in o delovanju organov društva (strokovnega sveta, častnega razsodišča, finančno poročilo, nadzornega odbora, upravnega odbora).

Po zaslugi gospe Helene Kregar je društvo obogatilo stike z javnostjo. Društvo svoje dogodke oglašuje in o njih poroča v različnih medijih. Zelo pogosto dogajanja odmevajo na valovih radia Ognjišče. Mnogi prispevki so objavljeni v tedniku Družina, reviji Vzgoja, na RTV Slovenija - 3. program radia in v oddaji Obzorja duha na televiziji. Občasno so objave o delovanju društva tudi na nekaterih lokalnih radijskih postajah. Prispevki društva so bili objavljeni tudi v spletni in tiskani verziji časopisa Domovina, v spletnem časopisu E-časnik in na spletnih straneh Aleteje ter radia Ognjišče. Vse, kar se v društvu dogaja, je mogoče spremljati na spletni strani DKPS, v elektronskem obvestilniku  e-Vzgoja in na Facebook profilu DKPS.

O novostih smo govorili v zadnjem delu srečanja.  Najprej nas je predsednica seznanila s številom na novo pridruženih  članov. Sledil je sprejem. V letu 2022 se je v društvo včlanilo 12 novih, povprečno mlajših članov. To je spodbudno in vliva upanje, da so sadovi naših dejavnosti že vidni. Res pa je tudi, da je 11 članov iz društva izstopilo, razlog pa je v teh primerih večinoma starost.

Glasovali smo o predlogu podelitve naziva častni član in o pridružitvi civilni družbi, ki jo koordinira gospod Andrej Grebenc, ki se nam je na skupščini pridružil in orisal smernice in vizijo delovanja nastajajoče civilne družbe. S pridružitvijo smo se strinjali. Potrdili smo spremembe Statuta  revije Vzgoja. Šlo je za formalne spremembe. Imenovali smo člane sveta revije Vzgoja. Pravzaprav smo za še en mandat potrdili te, ki so bili že doslej, saj smo z njihovim delom v preteklem mandatu zelo zadovoljni. Glasovali smo o nadomestnem članu v upravnem odboru zaradi zamenjave za članico, ki je  sporočila, da te naloge zaradi družinskih obveznosti ne more več opravljati.

Delo smo zaključili ob zaključni misli patra dr. Silva Šinkovca. Povzemam nekaj njegovih osnovnih misli, kot mi jih je bilo dano razumeti:

''Čas je turbulenten in mi iščemo poti naprej. Vedno težje, vedno zahtevnejše in vedno naporneje je ustvarjati svoj prostor v cerkvi, v župniji, v družbi.  Čutenje, da imaš v skupnosti svoj prostor, šteje. Kvaliteten prispevek naši družbi  lahko damo z delovanjem na polju duhovnosti in duhovnega življenja. Pri vsem tem ima pomembno vlogo tudi vzgoja in izobraževanje. Lažje je to dosegati, če imaš podporo. Če bomo to gojili, bo šlo. Naredimo torej, kolikor le moremo, v tej smeri. Naredimo korak naprej, izzivov je veliko.''

Na koncu še iskrena zahvala nas vseh vodstvu DKPS in naši predsednici, gospe Mariji Žabjek in našemu duhovnemu asistentu, patru dr. Silvu Šinkovcu.

Zapisala: Marija Pisk

IZJAVA DKPS za javnost v zvezi z novo družinsko zakonodajo

Prisluhnite izjavi

Po več kot 30 letih prizadevanj je ob koncu januarja 2023 stopil v veljavo družinski zakonik, ki spreminja definicijo zakonske zveze ter zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje. Na tiskovni konferenci so v stranki Levica posebej poudarili, da je Slovenija s sprejetjem tega zakonika končno civilizirana, sodobna država, ki nikomur nič ne jemlje, pač pa daje možnosti tistim, ki jih doslej niso imeli.

Ali res? Zeleno luč za možnosti niso dobili le istospolni partnerji. Dobile so jih tudi organizacije, ki bodo skrbele za tako imenovano izobraževanje oziroma za popularizacijo LGBTQIA+ ideologije v vrtcih in v šolah. Učbenik Ljubezen je ljubezen že vrsto let čaka na možnost vstopa v šole. LGBTQIA+ aktivisti imajo pripravljena učna gradiva o spolnosti, ki si jih lahko ogledamo na spletnih straneh LEGEBITRE in Mirovnega inštituta, ki sta najaktivnejši tovrstni organizaciji pri nas.

Vsebine, ki so pripravljene na vstop v vrtce in šole, bodo med mlade vnašale predvsem dvom v lastno identiteto. Če človeka pripravimo do tega, da dvomi o svoji spolni identiteti, ga lahko pripravimo do česarkoli. Odprejo se vrata za 'upravljanje' z ljudmi. Bojimo se, da je to eden od ključnih ciljev širjenja te ideologije. Čeprav je v nasprotju s temeljnimi biološkimi zakonitostmi, se izvajalcem projektov odpirajo vrata vrtcev in šol.

Vprašajmo se, zakaj je tem organizacijam in tej ideologiji tako pomembno, da dostopajo do otrok, katerih osebnost se še oblikuje? To nam priča o tem, da želijo aktivno vplivati na njihovo oblikovanje. Mar ni to manipulacija? Mar ni to huda zloraba?

V državah, ki so v teh trendih pred nami, že lahko spremljamo informacije o uporu razumnih ljudi in mnogih staršev proti širjenju praks, ki jih ideologija spodbuja med mladimi. Nekatere države tovrstne zakonodaje ne bodo sprejele, npr. Švica, marsikje pa jo zaradi zaščite otrok že spreminjajo. Strokovnjaki namreč poudarjajo, da so posledice spreminjanja spola trajne in nepopravljive.

V DKPS pričakujemo, da se bodo na aktivnosti organizacij LGBTQIA+ glasno odzvali razvojni psihologi in pojasnili, kako te vsebine vplivajo na razvoj otrokove osebnosti kot celote: fizične, psihične in duhovne. Pričakujemo, da bodo aktivnosti spremljali odgovorni starši, saj je tovrstna vzgoja v Listini o človekovih pravicah izključno v njihovi pristojnosti. Za vstop katerekoli organizacije s kakršnokoli ideološko vsebino v šole bi morala šola pridobiti soglasje staršev. Pričakujemo, da se bodo ravnatelji, učitelji in vzgojitelji tega načela držali in starše resnično vprašali, ali dovolijo, da se njihove otroke izpostavlja tovrstni, čeprav spretno prikriti ideologiji. Sicer so šole v prekršku. Pričakujemo, da se bodo vodstva vrtcev in šol skladno z zakonodajo odzvala na vstop aktivistov. Menimo tudi, da če bo imela vstop v šolski prostor ta ideologija, bi ga morale uravnoteženo dobiti tudi vsebine, ki otrokom pomagajo odkrivati svojo osnovno biološko in predvsem duhovno identiteto. Bodo zeleno luč za vstop dobile tudi organizacije, ki nudijo tovrstne vsebine?

Čas je, da se vsi zavemo, da bodo posledice nove družinske zakonodaje in njej skladne ideologije pogubne za marsikatero mlado življenje. Pod krinko uveljavljenega zakona bodo te neumnosti počasi, a vztrajno prihajale v naše življenje. Pa nikar ne recimo »naj imajo priložnost«, če že vnaprej vemo, da se vsako eksperimentiranje z vrednoto življenja slabo konča tako za človeka kot za družbo.

 

 Društvo katoliških pedagogov Slovenije

Komentar naše članice ob slovenskem kulturnem prazniku: Kako zvenijo imena ali Bo kdaj razglašeno Balantičevo leto?

Radio Ognjišče, oddaja Naš pogled, 7. 2. 2023. Dostopno na povezavi: https://avdio.ognjisce.si/oddaja/np_2023_02_07_Mirjana_Furlan

__

 

Marija ali Ayla, Jože ali Luan?

V naslovu današnjega komentarja Kako zvenijo imena ? je zastavljeno zelo široko vprašanje, na katerega je moč odgovoriti na najrazličnejše načine. Predvsem pa je pomembno, kdo bi odgovarjal. Če bi starejšega človeka vprašali, kako mu  zvenijo imena Marija, Lojzka,  Jože ali Franc bi se zagotovo nasmehnil in rekel, da dobro in domače. Če bi isto vprašanje postavili mladim, bi se namrdnili in rekli, da zvenijo kmečko in zastarelo. Njim bi morda veliko bolje zvenelo kako na čudne načine skovano  ime, ki ga v zadnjem času starši radi nadenejo svojim otrokom, npr.: Ayla ali Luan. Svojega  razmišljanja ne želim zapeljati v razpredanje, ali so taka nova imena dobra za slovensko identiteto ali ne. Raje bi pozornost posvetila temu, kako  sprejemamo ime kake osebe , ki se pojavlja v javnosti,  z naklonjenostjo ali sovraštvom, s simpatijo ali odklanjanjem, s prijazno besedo ali žaljivko.

Ko se zasliši ime Janša, številni Slovenci dobijo alergijo, čeprav niti sami ne znajo povedati, zakaj tako sovraštvo do enega od glavnih protagonistov slovenske samostojnosti.

Veliko gradiva na to temo bi dobili, če bi se spustili na politično področje. Ko se zasliši ime Janša, številni Slovenci dobijo alergijo, čeprav niti sami ne znajo povedati, zakaj tako sovraštvo do enega od glavnih protagonistov slovenske samostojnosti. Pa pustimo danes politiko ob strani. Posvetila bi se le kulturni sferi, a  se bo kasneje pokazalo, da te ni moč popolnoma ločiti od politične.

Ker se nam bliža kulturni praznik, poglejmo, kako nam zvenijo imena letošnjih dobitnikov Prešernove nagrade. Poznavalcem  filmskega sveta in slikarstva zagotovo zvenita imeni Ema Kugler in Herman Gvardjančič  znano in ju najverjetneje sprejemajo s simpatijo. Sama pa priznam, da sta mi malo znana, ker pač ne prihajata iz mojih literarnih logov. Vendar me dejstvo, da sta dobitnika tako velike nagrade, zavezuje, da bom poskušala manjko v prepoznavanju njunega dela nadoknaditi.

Vseeno pa imam občutek, da sta imeni premišljeno izbrani in ustrezata predvsem trenutno vladajoči oblasti.

Imena umetnikov so pomembna tudi tedaj, ko se Ministrstvo za kulturo odloča, kateremu bo posvetilo posamezno koledarsko leto. Letošnje so poimenovali za Tavčarjevo in Ravnikarjevo. Praznovali bomo namreč 100-letnico Tavčarjeve in 30-letnico Ravnikarjeve smrti. Na prvi pogled obe imeni ne vzbujata dvoma, da si zaslužita počastitev z  raznimi dogodki v letošnjem letu. Vseeno pa imam občutek, da sta imeni premišljeno izbrani in ustrezata predvsem trenutno vladajoči oblasti. Ivan Tavčar, ki mu ne gre oporekati njegovega literarnega opusa, je vendarle znan kot izredno liberalni politik tistega časa in to dejstvo pri kulturni ministrici zagotovo ni bilo spregledano. Zakaj so se odločili za Ravnikarja, na ministrstvu niso natančneje razložili. 30-letnica smrti namreč ni taka letnica, da bi se je bilo vredno posebej spominjati (našla bi se prav gotovo kaka bolj častitljiva), znano pa je, da se je Ravnikar kot Plečnikov učenec odtegnil od svojega učitelja in njegovega katolicizma, politične zveze pa so mu omogočile dobro sodelovanje s takratno povojno oblastjo. Morda je tudi zato ministrici njegovo ime zvenelo primerno.

Razlog naj bi bila 100-letnica njegovega rojstva, čeprav se je ta praznovala v decembru 2022 in 79-letnica njegove smrti (kot vidimo, ne gre za okroglo obletnico).

Če je ob razglasitvi leta 2023 za Tavčarjevo in Ravnikarjevo leto politična nota precej prikrita, pa tega nikakor ne moremo reči  za tretjo razglasitev. Ministrstvo za kulturo se  je namreč naknadno odločilo, da bo letošnje leto tudi Kajuhovo. Razlog naj bi bila 100-letnica njegovega rojstva, čeprav se je ta praznovala v decembru 2022 in 79-letnica njegove smrti (kot vidimo, ne gre za okroglo obletnico). Ne morem se otresti občutka, da je ta razglasitev čisto politična. Predlog za Kajuhovo leto je bil namreč podan v prejšnjem letu, a takratni kulturni minister Vasko Simoniti tega predloga ni sprejel. In ker se nova vlada tako zelo trudi nasprotovati prejšnji Janševi, so izrabili tudi to priložnost. Nič nimam proti Kajuhu kot pesniku, zavedam se pomena njegovih pesmi v vojnem času, a ob njegovem literarnem delu se vseskozi poudarja sodelovanje v partizanih, torej se pesniku dodeljuje tudi ideološki predznak. In zakaj bi me to motilo? Zato, ker je v istem času kot Kajuh deloval še en slovenski pesnik, ki je bil Kajuhov vrstnik, sicer leto starejši, umrl pa l. 43, torej pred natanko 80 leti. In zakaj ne praznujemo njegove okrogle obletnice? Morda zato, ker ni bil na pravi, torej partizanski strani? Gre namreč za Franceta Balantiča, pesnika, o katerem se dolgo  po 2. sv. vojni zaradi ideoloških razlogov ni smelo govoriti in  katerega poezije niso smele vrsto let iziti pri nobeni založbi. Šele s slovensko osamosvojitvijo  so se poskušale popraviti krivice, storjene pesniku, ki ni napisal niti ene politično angažirane pesmi, ampak le osebno izpovedne.

Kako se lahko poveličuje umetnika, ki ga ima trenutno vladajoča oblast za pravega, kaže izjava avtorja razstave o Kajuhu v NUK-u. Takole je dejal za oddajo Osmi dan: » Vsaka oblast, ki ne spoštuje svojih pesnikov, pisateljev, je neumna. Takšna oblast ima zaprta vrata v prihodnost.« To je bila ostra kritika Janševe vlade, ki ni razglasila l. 22 za Kajuhovo leto. A nova, Golobova oblast ni razglasila  Balantičevega leta. Torej je tudi ta neumna, torej je tudi tej zaprta pot v prihodnost?

Kdaj bomo torej  znali svoje velikane ceniti po njihovih delih in jim ne bomo dodajali političnih predznakov, ki jih delajo neenakovredne. Katera leva vlada  bo torej razglasila Balantičevo leto?

Zapisala: Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in prim. knjiž.

 

Zelena luč za mavrične družine

Iz različnih strani prihajajo informacije o tem, da ima nova ideologija LGBTQIA+ na stežaj odprta vrata v vrtce in šole. Čeprav vem, da je odprtost vrat in dejanski vstop aktivistov najbolj odvisen od ravnateljev, je pri posredovanju pomembna tudi zavest in odgovornost učiteljev in vzgojiteljev.
 

Gibanje Glas za otroke in družine pridobi veliko informacij od vsepovsod, zato vas skupaj z Alešem Primcem vabim, da se naročite na prejemaje njihovega e - Glasnika. Vsebino decembrskega si lahko preberete v nadaljevanju.

 

Prav tako vas prosim tudi za sodelovanje pri pridobivanju informacij o učbenikih in delovnih zvezkih - predvsem v prvi triadi, v katerih so že elementi te ideologije. 

Če to zasledite sami pri svojem poučevanju ali v gradivih vaših osnovnošolcev vas  prosim za kratko informacijo na e-naslov:  helena.kregar@gmail.com

Helena Kregar
_____

E-glasnik - za branje klikni povezavo

Naš svet se pa vrti …

Družina, služba, prijatelji, obveznosti … in naenkrat je lahko vsega preveč. Zgodi se iz danes na jutri. Presenečenje. Viroza …, ki se ne konča. Telo je reklo NE. Dovolj je bilo. Kaplja čez rob. Ko pogledam nazaj, sem bila kot žužek na hrbtu, ki miga in miga in miga. Brez učinka. In kot je najbrž značilno za učitelje, sem pozabila na Smolarjeve besede, da se naš svet se vrti, če si al pa te ni …

Glavobol. Kašelj. Tudi tableta proti bolečinam ne prime več. Obležala sem. Groza. Kaj pa zdaj? Si sploh lahko privoščim ležati. Kakšna izguba časa. Toliko načrtovanih ocenjevanj in snov, ki jo moram predelati z učenci, pa napovedane govorilne ure  …  Načrti padajo v vodo! Pred očmi mi tonejo. Občutki krivde so zelo močni. Kolegi me bodo morali nadomeščati. Že svojega dela imajo veliko, zdaj sem jih pa še jaz zafrknila. Krivda! En mesec, dva, trije … Dolga bolniška. O, ne! Na razpis se nihče ne javi. Še globlja krivda. Potem jeza in nemoč. Vdala sem se. Svet se vrti naprej. Ne hecam se, res se vrti – tudi brez mene. Hevreka!

Ostala sem brez glasu. In nastala je tišina. Tišina, ki je bila na začetku zelo moteča. Sčasoma sem se z njo naučila sobivati. Koliko misli lahko prešine glavo! Razmišljala sem o vsemogočem in Vsemogočnem. Res je nabrit, ta moj Oče. Kot bi mi vzel najljubšo igračo. In zdaj me gleda in se sprašuje, če se bom kaj naučila iz tega.

Spoznala sem, da si moram drugače postaviti vrednote in bolj misliti nase. Če ne bom to storila sama, kdo bo? Imam omejene zmožnosti, svet pa se bo vedno vrtel naprej. In nočem biti več žužek, ki na hrbtu miga in miga. Želim biti metulj, ki s svojo nežnostjo in lepoto bogati ta svet. Metulj, ki s svojimi krhkimi krili lahko preleti velike razdalje. Metulj, ki se včasih tudi ustavi na cvetu, da si spočije ali pa preprosto uživa v trenutku. Metulj, ki se zaveda svojega obstoja. Bolj se moram imeti rada. In ja, hvaležna sem za to izkušnjo. Moj Oče ni le nabrit, je zelo moder in ima me zelo rad. Pozna me bolj, ko se poznam sama. In psalmist to potrjuje (Ps 139: 13-15)

Ti si namreč moje ledvice naredil,

me stkal v telesu moje matere;

hvalim te, ker sem tako čudovito narejen,

ker so čudovita tvoja dela.

Mojo dušo poznaš popolnoma,

ni ti bilo skrito moje bistvo,

ko sem bil oblikovan na skrivnem,

ko sem bil tkan v globočinah zemlje.

Alenka Brovč

Beremo, beremo ... in kaj preberemo?

Pred kratkim sem prebrala izredno zanimivo knjigo avtorice Sally Read  SVETLA TEMA NOČI. Prinesel  mi jo je sveti Miklavž – verjetno je vedel, kakšno branje potrebujem!

Knjiga je v prvem delu zanimiva in privlačna, berem jo kot nezahtevni roman. Sally namreč opisuje svoje delo medicinske sestre in svoje ateistično življenje pisateljice in pesnice. V ustvarjalnem in raziskovalnem pisanju se strastno zavzema za pravice žensk, svobodno, nezavezujoče življenje in za pravico do vsakršnega uživanja. Je prav posmehljiva borka proti Cerkvi in pogledu Cerkve na žensko v vlogi žene in matere. Kar boleče pa je opisala tudi praznino in obup nad brezizhodno končnostjo življenja, ki ga je doživljala v tem času.  

V iskanju ljudi, ki bi ji pomagali sestaviti knjigo o pravici ženske do splava in do svobodnega razpolaganja s svojim telesom, pa naleti na duhovnika in nekaj verujočih žensk, s katerimi se zbliža. V njihovem življenju zasluti smisel, ki ga je prej neuspešno iskala. Božja bližina jo objame in nagovori tako močno, da postane strastna in neumorna iskalka Resnice, svetosti in Kristusa.  

V drugem delu knjige opiše svojo pot do svetega krsta in svojo močno željo, da postane katoličanka. Podrobno predstavi  svoj sveži pogled na Cerkev in na smisel, ki ga uvidi v zapovedih, v zakramentih in pobožnostih, ki so še nam, dolgoletnim praktičnim kristjanom včasih tuje.

Najlepši del knjige se mi zdi zaključek. Sally opiše, kako je dojela in začutila veličino božje matere Marije. V tem spoznanju se ji razblinijo vsi feministični ideali, vsi predsodki in zablode prej tako svobodne in glasne ženske.

Knjigo toplo priporočam v branje vsem ženskam pa tudi moškim tako, kot piše na njeni zadnji strani:

»V dobi čedalje večjega sekularizma in razočaranj nad Katoliško cerkvijo po razkritjih zlorab, nas Sally Read popelje do bistva Cerkve: do Kristusa in našega hrepenenja, da bi bili blizu njega.«   

Helena Kregar

O svetovanem dnevu učiteljev 2022: MI SPLOH ŠE KDO ZAUPA?

Prisluhnite članku.

Učitelju se danes poraja veliko vprašanj o smislu, pomenu in vrednosti njegovega dela. Pa tu ne mislim le na materialno plat oziroma na plačo, pač pa na pomen in vrednost znanja ter na vlogo učitelja v družbi danes.  

Pa naj najprej razmislim o zaupanju v učiteljevo delo. Po kakih 18 letih šolanja človek lahko postane učitelj. Najprej njegovo znanje preverijo njegovi učitelji, dajo mu diplomo, magisterij ali celo doktorat. Potem ga po strokovni plati preveri še država in mu da strokovni izpit. Postane kompleten učitelj in njegova plača je primerljiva s prodajalčevo v Hofferju ali Lidlu. V njegovih rokah in v naročju njegovega znanja se znajde 20 – 30 otrok. »Z otroci je še najlažje«, pogosto rečemo. Če jih znaš imeti rad in jim postaviti smiselne meje ti zaupajo, sodelujejo in se veselijo znanja. Za marsikoga lahko postaneš navdih, idol, nepozaben in celo usoden za izbiro poklica in življenjske poti. A kakšne bitke se skrivajo za trditvijo »postaviti meje«! Te je preskusil vsak učitelj na svoji koži. Marsikdo si teh bitk ne želi in se vanje ne spusti, nekaterih jih ne zdržijo in zamenjajo službo. »Šola s podivjano mularijo me ne bo več videla!« Zato učiteljev, predvsem moških, vsepovsod manjka. 

 In kako je z zaupanjem s strani staršev?  Neredko posegajo v učiteljevo delo s svojimi principi in pravili, ki naj bi veljali za njihovega otroka. Težko sprejmejo red in pravila šole, uveljavljajo svoj red in zlahka zagrenijo učiteljevo delo in njegov ugled pri otroku. Nezaupanje staršev je danes eno največjih bremen učiteljevega dela.

Kaj pa vodstvo šole in ravnatelj? Koliko podpore in spodbude da dober ravnatelj svojim učiteljem! Kako odlične so šole, v katerih ravnatelj učiteljem zaupa, jih ceni in spoštuje, ščiti pred kritiko, pritožbami in komentarji staršev. Zlata vreden je ravnatelj, ki na pravo mesto postavi vpliv in želje staršev. Ki otrokom pokaže, kakšna je njihova vloga in njihov prostor v šoli. Učiteljem pa dopusti ustvarjalno poučevanje in delovanje v raznih projektih.

Kako pa učiteljem zaupa slovenska država in izobraževalni sistem?

Če se primerjamo z učitelji drugih držav EU v oči bode nekaj primerjav. Izobrazbena raven za poučevanje tako v osnovnih kot v srednjih šolah in gimnazijah, je pri nas za stopnjo višja. Napredovanje je pri nas pogojeno z delom v projektih, drugje z leti poučevanja, ki štejejo tako, da se učitelj pomika po ugledu in plači navzgor. Pri nas tega praktično ni: učitelj je po letih izkušenj v razredu vreden enako kot učitelj na začetku kariere. Če učitelj zgodaj na karieni poti doseže najvišji naziv svetnika, v nadaljnjih letih ne more več napredovati in spet dela le iz svojega etičnega zanosa.  Ironično je, a država učitelja iskreno ceni: spodbuja ga in omogoča mu, da ne dela zaradi plačila, pač pa iskreno, le iz prepričanja v svoje poslanstvo.

Kaj pa družba – tudi ta kaj pričakuje učiteljev? Morda smo učitelji sami sprejeli držo, v kateri se javno, v družbi ne želimo izpostavljati s svojim mnenjem. Ne bom trdila, da se bojimo. Ne. A nočemo biti videni in slišani. Svojega mnenja o problemih družbe ne želimo javno izražati. Radi smo v miru svoje zbornice in svojega razreda. Radi imamo pedagoški mir in tudi potrebujemo ga. Družba nam zaupa, da tega miru ne bomo kalili s svojimi pogledi. Hrup, ki ga zažene rumeni tisk takoj, ko temu ni tako, je tako hud in bobneč, da se mu učitelj raje odpove. Zanimivo je, da še na družabnih omrežjih raje objavljamo prisrčne dogodke iz osebnega življenja kot kako resno mnenje ali pomislek o stanju v družbi.  

Odgovor na uvodno vprašanje – kdo zaupa slovenskemu učitelju, je torej jasen: zaupajo mu vsi!           Otroci, starši, ravnatelj, izobraževalni sistem in slovenska družba. Najbolj pa odmev, ki ga sproži njegov glasni, kritični pogled na svet, v katerem živimo. Osebno pa sem prepričana, da je najvišja vrednost učiteljevega dela to, da preko mladih ljudi oblikuje družbo in njene vrednote.    

Zapisala: Helena Kregar

 

Članek je bil objavljen na Časnik.si, 5.10.2022: https://www.casnik.si/o-svetovanem-dnevu-uciteljev-2022-mi-sploh-se-kdo-zaupa/

Načrtovalni dan DKPS 2022

V društvu vsako leto ob koncu avgusta pogledamo v novo šolsko leto tako, da se srečamo na načrtovalnem dnevu. V soboto, 27. avgusta 2022, smo se na Preski pri Medvodah sestali predstavniki območnih skupnosti in temeljito pregledali svoje delovanje. 

Delovna skupina je že v naprej pripravila štiri sklope vprašanj, o katerih smo je pogovorili v svojih skupnostih. Na srečanju smo predstavili svoje ugotovitve in naredili pošten pregled svojih vrst, sodelavcev, odnosov, medsebojnih pričakovanj in vsega, kar bi radi ponudili svojim članom.

Spregovorili smo o preteklem delovanju, o vsem, na kar smo v OS ponosni in kar je temelj našega nadaljnjega dela. Zanimalo nas je, kako skrbimo za mlade in kako za starejše člane, kako se lahko medsebojno bogatimo. Povedali smo si, kaj skupnosti pričakujejo od vodstva društva in s čem jim vodstvo lahko pomaga pri izvajanju načrtovanih dejavnosti.  Posebno pozornost smo namenili novo nastajajoči skupnosti na področju Nove Gorice in enako si želimo pomagati in okrepiti vrste kolegov tam, kjer je trenutno premalo moči za živo delovanje.

Na spletni strani DKPS bo možno najti informacije in dejavnostih v posameznih skupnostih. Upamo, da bo tudi obveščanje o bogati ponudbi dejavnosti vidno in dostopno vsem, ki vas zanimajo naši programi.

Helena Kregar

Razmislek in komentar k predlogu sprememb Pravilnika o napredovanju zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja v nazive

Na ministrstvu za izobraževanje, šolstvo in šport je že dobro utečena praksa, da učitelje sredi poletja obdarijo s spremembami pravilnikov. Letošnje bodo mnogim učiteljem in vzgojiteljem spremenile pot napredovanja na delovnem mestu. Predlog sprememb je poslan v obravnavo sredi julija, ko vsak pošten učitelj uživa dober mesec zasluženih  počitnic. To seveda na ministrstvu zelo dobro vedo. Zato to potezo tudi letos vidimo kot nemoralno in neetično, saj ne dopušča razprave med kolegi v zbornicah. Za srednješolske učitelje, ki se jih predlagane spremembe najbolj dotaknejo, se počitnice končajo s 16. avgustom. S tem dnem pa se zaključi tudi javna razprava in možnost komentarjev na predlagane spremembe!  

Komentirati želimo predvsem dve predlagani spremembi, ki sta skregani z zdravim odnosom do narave učiteljevega dela v osnovni in v srednji šoli:  

1. Za napredovanje v naziv »svetnik« naj bi učitelj dobil potrebne (4) točke za avtorski znanstveni in ne več strokovni članek, objavljen v strokovnem časopisu ali pedagoški reviji. Razlika med strokovnim in znanstvenim člankom bi morala biti sestavljavcem pravilnika jasna. Vedeti bi morali, da učitelji učimo in iz svojega poklicnega dela lahko pišemo strokovne članke, znanstvenih pa ne, saj so ti vedno plod znanstveno raziskovalnega dela. Učiteljevo delo se lahko vrednoti le na pedagoško didaktičnem in ne na znanstvenem nivoju. Od učitelja pričakovati znanstveni članek je enako, kot če bi od kmeta, ki na njivi lahko pridela krompir pričakovali, da si izdela tudi traktor za obdelavo njive.

2. Za napredovanje naj bi po novem dobil (4) točke tudi s samostojno predstavitvijo na plenarnem delu mednarodnega kongresa ali konference, seveda v tujem jeziku. Verjamem, da je marsikdo od sestavljavcev pravilnika že sodeloval na mednarodnem kongresu. Zato seveda  ve, da so zahteve za sprejmem med plenarna predavanja izredno visoke, pogosto so ta predavanja dodeljena visoko strokovnim prispevkom. Mesto, ki ga učitelji s svojimi prispevki lahko dosežemo, pa je na vsebinskem delu konferenc.

Z uveljavitvijo teh dveh sprememb bi bila pot do napredovanja v naziv »svetnik« učiteljem izredno otežena. Ne moremo verjeti, da bi bil prav to lahko cilj predlagatelja!  Sprašujemo pa se, kdo so predlagatelji spornih sprememb pravilnika: so to pedagogi in didaktiki, ki poznajo poslanstvo in osnovne naloge učiteljevega poklica ali so profesionalni znanstveniki, ki poznajo le stroko in ne vedo, kaj je učiteljevo pedagoško delo. Ali morda nič od tega.

Pa naj še nekaj podatkov: da naziv »svetnik« dosega le okrog 10% učiteljev v slovenskih šolah, da po ostalih EU državah učiteljem prinesejo napredovanje že samo leta poučevanja, brez dodatnih obveznosti zbiranja točk in še to, da učitelju naziv svetnih prinese le normalno, v javnem sektorju primerljivo visoko plačo (43. plačni razred) in ne kakega visokega mesečnega zneska. Višje pa učitelji niti po 40 letih zavzetega dela ne moremo, ne glede na vestno poučevanje in sodelovanje v domačih in mednarodnih projektih.  

Vprašanje, kje je vse do danes glasni protest sindikata SVIZ, pa je v letošnjem svobodnem poletju povsem odveč!

Helena Kregar, Dragica Motik, Darja Silan, Alenka Brovč in Katarina Lenarčič

 

PREDLOG PREDPISA Pravilnika o napredovanju zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja v nazive: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=14485

 

Izjava DKPS za javnost

ob odločitvi Ustavnega sodišča glede Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (z dne 8. 7. 2022)

Spodaj zapisani izjavi lahko prisluhnete tukaj.

V Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) smo zaskrbljeno sprejeli informacijo o odločbi Ustavnega sodišča RS, ki je 8. julija 2022 uveljavilo Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Kot učitelji v javnih vrtcih in šolah vemo, da bo uveljavitev členov zakona spremenila celotno Slovensko družbo. Posegla  bo namreč v narodovo moralno in etično jedro, ki temelji na zdravem posamezniku, zdravi družini in dobri šoli. Pred nami – učitelji bodo zahteve, ki jih ne bomo mogli izvajati. So namreč v popolnem neskladju s temeljnimi zakonitostmi narave, bioloških danosti, človekovega dostojanstva in etične drže posameznika. V vrtcih in šolah vzgajamo in poučujemo otroke, ki oblikujejo svojo lastno in narodovo prihodnost. Z uveljavitvijo zakona bo pred starše, otroke in pred učitelje postavljena zahteva po podrejanju načelom LGBTIQ+ ideologije, ki je po našem prepričanju uničujoča tako za posameznika kot za družbo.

Preko zakona se bo začela uporaba priročnika Ljubezen je ljubezen, ki že nekaj časa čaka na zeleno luč uporabe v šolah in vrtcih. Z vsebinami tega priročnika bodo pred učitelji in učenci dileme neetičnega uvajanja otrok v svet spolnosti. Tako, kot so zasnovane v priročniku, otrokom ne smejo biti predstavljene, če ne želimo iz njih narediti čustvenih invalidov. Učitelji bodo postavljeni pred izredno težko moralno dilemo, saj ne bodo mogli govoriti in poučevati stvari, za katere se zavedajo, da bo negativno vplivala na otroke. S takimi zahtevami bo še dodatno omajano dostojanstvo učiteljev. Sprašujemo se, kje so meje, ki varujejo dostojanstvo posameznika – tako otroka, staršev in učiteljev pred poseganjem zagovornikov ideologije LGBTIQ+. Spoštujemo vsakega človeka in njegovo mnenje. Toda to pričakujemo tudi od drugih. Svoboda vsakega se konča na mejah svobode sočloveka.

Vse predlagano bo v nasprotju z 53. členom ustave RS, ki določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.

Z uveljavitvijo Zakona se bodo v Sloveniji večali vsi negativni trendi, jih sicer med mladimi v šolah opažamo že nekaj let: negotovost in zmedenost glede lastne identitete, destruktivna in družbeno odklonilna vedenja, ki se na koncu odrazijo v vse večji apatičnosti in stopnji samomorilnosti. Z nekaj modrosti bi se lahko zgledovali po izkušnjah ameriške in zahodnih družb, ki se že soočajo z negativnimi učinki spreminjanja  posameznika in družine ter se vračajo k naravnim zakonitostim.

Z vsemi temi spoznanji bomo tudi v DKPS naredili vse, kar je v naši moči, da se izognemo pogubnim posledicam uvajanja ZZZDR v šole. Sprašujemo se, kdo, če ne ustavno sodišče s svojim vplivom na zakonodajo in vlada naj bi najbolj skrbel za prihodnost zdrave slovenske družbe? V tem primeru delata proti temu. Ter proti volji velike večine Slovencev, ki smo na treh referendumih jasno izrazili svoja stališča glede te vsebine. Si res želimo tega?

Društvo katoliških pedagogov Slovenije

Sporočila naših članic v javnosti, ob Dnevu državnosti 2022

 

Komentar tedna na Radiu Ognjišče, v petek, 24. 6. 2022. Komentar z naslovom "O svobodi in odgovornosti" je pripravila Helena Kregar: 

https://radio.ognjisce.si/sl/251/komentarji/34833/ob-dnevu-drzavnosti-o-svobodi-in-odgovornosti.htm

Prispevek z naslovom "Državljanska zavest v šolski zbornici" na portalu Časnik.si, 25. 6. 2022, avtorice Helene Kregar: 

https://www.casnik.si/drzavljanska-zavest-v-zbornici-slovenske-sole/

V članku z naslovom: "Šola vse manj zahtevna, znanja vse manj, med učenci vse več najboljših, a tudi tistih s prilagoditvami" v časopisu Domovina, znanje in ocene v osnovih šolah komentirata naši članici mag. Darja Barborič Vesel in mag. Marjana Kolenko:

https://www.domovina.je/ucenci-vse-bolje-ocenjeni-z-vse-vec-prilagoditvami-a-vse-manj-znanja-in-sola-vse-manj-zahtevna/

 

Vabljeni k branju in poslušanju!

Intervju z go. Martino Križaj na radiu Ognjišče

V Svetovalnici radia Ognjišče so 19. 4. 2022 gostili go. Martino Križaj, mamo zdaj že odraslega sina z disleksijo, ki je pomagala že mnogim, tudi prek izobraževanj Društva katoliških pedagogov in društva Bravo. Govorili so o disleksiji pri otrocih in kako doseči, da bodo kljub temu kos vsem izzivom, ki jih čakajo. 

 

Posnetku oddaje lahko prisluhnete na povezavi: https://avdio.ognjisce.si/share/svetovalnica_2022_04_19

Go. Martino Križaj smo gostili tudi v DKPS. Predavanju z naslovom: "Zgodba otroka s specifičnimi učnimi težavami je lahko tudi zgodba o uspehu", lahko prisluhnete na povezavi: https://www.dkps.si/drustvo/o-drustvu/obvestila-drustva

Kdo je Martina Križaj?

Letna skupščina DKPS

Zoom, 26.3.2022

Slišati je, kot da gre za formalni dogodek, dejansko pa je skupščina srečanje, na katerem se pokaže, kaj vse se enem letu lahko zgodi v neki skupnosti.

Naša skupnost - društvo katoliških pedagogov,  povezuje katehete ter učitelje in vzgojitelje predvsem  v državnih šolah in institucijah. Smo skupnost ljudi, ki ob svojem šolskem, profesionalnem in družinskem delu najdejo čas in voljo za organizacijo najrazličnejših dogodkov v domačih župnijah in za delovanje v društvu.

Tako kot deluje društvo na več področjih, je tudi skupščina iz duhovnega, strokovnega, delovnega in posvetovalnega dela.

Srečanje smo začeli s sveto mašo in z rožnim vencem, oboje smo posvetili prošnji za mir v Ukrajini in v svetu.

Strokovni del je bilo predavanje dr. Martine Križaj, ki je spregovorila o perečem in aktualnem problemu:

o življenju in delu z otroki z disleksijo.  Naslov predavanja Zgodba otroka s specifičnimi učnimi težavami je lahko tudi zgodba o uspehu je orisala z vrsto bogatih izkušenj in napotkov učiteljem, ki se vsakodnevno srečujemo z vse več otroki s to in podobnimi motnjami v razvoju.

 

Skupščina društva je zrcalo dogajanja v 12 območnih skupnostih, ki delujejo po Sloveniji. Po več kot 30 letih obstoja in delovanja tako na lokalnem kot na državnem in tudi mednarodnem nivoju, postajamo organizatorji vedno odmevnejših prireditev in dogodkov. Tako sta v minulem letu najbolj odmevala organizacija Tedna vzgoje in že 3. mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države.

Morda pa je najpomembnejše vse drobno »malo delo«. Tako je namreč vsakodnevno služenje imenoval naš prijatelj, ki bo dobitnik naziva Častni član DKPS – g. Valnetin Inzko v svojem nagovoru na eni od naših mednarodnih konferenc. Malo delo je za aktivne učitelje in vzgojitelje poučevanje, vzagajanje  in strokovno spopolnjevanje. Za mnogo že upokojenih članov pa raznovrstno delo in molitev. Za vse nas je malo delo tudi ustvarjanje tovariške skupnosti in vrsta društvenih dejavnosti, ki smo si jih predstavili v  dopoldanskem delu skupščine.

Popoldanski del pa smo posvetili pogovoru o Sinodi v Slovenski cerkvi. Pred nedavnim je v organizaciji društva potekal Sinodalni dan, na katerem je sodelovalo okrog 40 članov društva in drugih pedagogov. Obdelali smo aktualna vprašanja o našem pogledu na Cerkev in o naši vlogi v njej. V Sinodalnem dogajanju namreč želimo pustiti pečat kot katoliški pedagogi. Istočasno pa si želimo na osnovni papeževe spodbude »Skupaj na poti« stkati čim več kvalitetnih stikov z ljudmi, s katerimi bi radi skupaj in  aktivno vplivali in soooblikovali šolski prostor v Sloveniji.

Prisluhnite zapisanemu 

Radio Ognjišče, novice, 28.3.2022: https://radio.ognjisce.si/sl/248/novice/34512/katoliski-pedagogi-zelijo-sooblikovati-solski-prostor-v-sloveniji.htm

 

Podpiramo Glas za otroke in družine

 

Ustavno sodišče v teh dneh odloča o izbrisu ženskega in moškega spola iz definicije zakonske zveze!

Vabimo vas, da si več preberete na: USTAVNO SODIŠČE ODLOČA O IZBRISU Ž. IN M. SPOLA IZ “ZAKONSKE ZVEZE” - DOSJE: Novinarke Mojca Vočko (mojcavocko.si)

Morda bi zdaj želeli podpisati peticijo za zaščito pravice otroka do mame in očeta? Vabimo vas k temu.

PODPIŠITE PETICIJO: USTAVNO SODIŠČE NAJ ZAŠČITI PRAVICO OTROKA DO MAME IN OČETA | ZA Slovenijo - Glas za otroke in družine (glaszaotrokeindruzine.si)

Vabimo vas tudi, da se udeležite shoda pred Ustavnim sodiščem na Beethovnovi 10 , ki bo v četrtek, 10. marca 2022 ob 16. 30.

predsednica Strokovnega sveta DKPS, Helena Kregar

_______

Razmišljanje ob Shodu v podporo družini

Sem ponosna in ljubljena žena in mama. Sveti zakon in družina sta med najvišjimi 
vrednotami. Sta res? Za vse?
V današnjem norem svetu, ko se zdi, da je treba vse sprejeti in je vse v redu, vse
relativno in svoboda brezmejna, te hitro označijo za nestrpnega, če misliš drugače,
če upoštevaš logiko stvarjenja, logiko narave …
Kar je naravno, izgublja vrednost. Naravno je, da imata otroke moški in ženska,
naravno je, da otrok odrašča ob materi in očetu, ob ženski in moškemu. Dogaja se,
da otroci živijo ob slabih starših, v enostarševskih družinah, veliko je otrok ločenih
staršev, to je dejstvo, nekatere otroke vzgaja skupnost ali pa tudi nihče in je
prepuščen institucijam. Slednje je nesprejemljivo, ampak se dogaja. Vse to se
dogaja. Žal. In se vprašajmo, ali je vse to za otroke dobro. Prepričani smo, da ne.
Otrok potrebuje varno okolje, kjer lahko razreši Ojdipov oz. Elektrin refleks. Za to pa
potrebuje mamo in očeta in ne starša 1 in 2.
Zato povzdignimo svoj glas in zagovarjajmo to, v kar verjamemo: v sveti zakon, v
mamo in očeta, v družino, v Boga, ki nas je ustvaril … Vsak ima pravico živeti po
svojih nagnjenjih, željah in interesih, a le dokler ne posega v pravico drugega, v
pravico otroka in pravico tistih, ki bi radi ostali mama in oče in ne starš 1 in starš 2.
Mame in očetje, bodimo dobri mame in očetje. Trudimo se po svojih močeh. To je
dovolj. Popolnosti ni. V bistvu je kičasta. Saj veste, iz napak se tudi učimo, zorimo,
rastemo ...
Alenka

Podpredsednik DKPS o Sinodi in Sinodalnem dnevu DKPS, vlogi vzgojitelja, o vlogi DKPS in še o čem. 

 

Podpredsednik DKPS Matevž Vidmar, je spregovoril za spletni portal Aleteia in Radio ognjišče. O Sinodi in Sinodalnem dnevu DKPS, vlogi vzgojitelja, o vlogi DKPS in še o čem. Vabljeni k poslušanju in branju.

Aleteia, 3. 3. 2022: https://si.aleteia.org/2022/03/03/katolicani-v-uciteljske-kolektive-lahko-prinasajo-pomirjenost-molitev-in-blagoslov/ 

Radio Ognjišče, 2. 3. 2022, Oddaja Svetovalnica: https://avdio.ognjisce.si/share/svetovalnica_2022_03_02_Matevz_Vidmar

Komentarji in odmevi ob razglasitvi stavke SVIZ

Februar 2022 

Ob rob izglasovani stavki SVIZ-a, pripravila članica DKPS ga. Helena Kregar. 

»Vsi smo ovce, razlika je le v pastirju, ki mu sledimo!« je odgovorila kolegica dijaku, ki jo je ozmerjal z ovco, ker je od njega zahtevala, da ima pri pouku masko.

Odločno pripadam 8,1% tistih zaposlenih v šolstvu, ki se je izrekla proti stavki SVIZ-a. Pa ne zato, ker bi se ne strinjala z vsebino, ki je v stavkovnih zahtevah. Ogromno neskladnosti je treba urediti. Pa se vseeno sprašujem, kaj 91,9% mojih, večinoma mlajših kolegov žene v stavko. Prepričana sem, da  pogled in smer njihovega pastirja. Ta namreč dobro ve, kdaj je čas, da pokaže na gospodarjev pašnik in ve, kako mu jo lahko zagode, če čredo odpelje nanj.

Ne morem, da bi našega pastirja ne videla kot malega bratca, ki cepeta, ker je mami dala liziko starejšemu bratcu.  Takoj! Meni tudi! Obljubila si mi že lata 2018, ko sem uspešno trmaril, zmenila sva se in zdaj zahtevam tudi jaz – briga me, če ima brat drugačne zasluge! TAKOJŠNJE zvišanje, takojšnja odprava krivic, takoj in vse! Če ne…..Ja, če ne, se bomo tudi učitelji obnašali tako, kot se zdaj otroci in starši: briga naš šola, pouk, snov, plan dela! Pouka ne bo, če ne dobimo vsega, kar je obljubljeno že 2 leti pod staro in 2 leti pod novo vlado. Šola in pouk sta trenutno naša zadnja skrb!  Če smo bili doma že dvakrat po par mesecev, bomo pa še tisti mesec, dva, da naredimo TAKOJŠNJI poračun z dolgovi, ki jih ima vlada do nas.

A kolegi, roko na srce: kaj se bo spremenilo s tem takojšnjim poračunom? Priznam: za mlade učitelje, ki delajo za nižjo plačo kot skladiščnik v Hofferju ali Lidlu, bi bil to košček kruha in ne bombonček. Za preskušene kadre, ki delamo vse živo in do neke mere tudi vzgajamo, pa ne presežemo kdo ve zakaj in kako določenega plačilnega razreda, bi bilo doseženo pošteno plačilo. A zakaj ravno zdaj? 

Namesto argumentiranega dialoga z vlado, ki bi učiteljem naredil in uredil ustrezno mesto v državni upravi, se spet revolucionarno lotevamo reševanja gore nerešenih statusov. In to v času, ki ga kritično misleč pedagog mora imeti za sumljivega, saj prihajajo volitve. Nerešene situacije v šolstvu uporablja za predvolilni boj, kar enostavno ni sprejemljivo!

Pa še tole se sprašujem: bo kdo od stavkajočih po doseženih rešitvah boljši učitelj? Bolj predan, bolj zavzet, bolj profesionalen, ustvarjalen, sodoben? Bo mladim večji vzornik, jim bo dal več luči, pokazal več svobode, ki jo daje trdo delo, znanje, predanost delu ali sočloveku? Bo dijaku, ki mu očita, da je ovca, z boljšim argumentom odgovoril, da je v resnici svoboden in kritično misleč intelektualec?

Je imela kolegica v svojem odgovoru dijaku prav?   Ali smo res le zveste ovce črede, s katero bo naš dobro plačani pastir spet dobro zmel pašnik, ki nas hrani?

Helena Kregar, prof. kemije

(Objavljeno Časniku, na Radiu Ognjišče, tedniku Demokracija)

 

Izjava, komentar pripravila članica DKPS ga. Helena Kregar. 

Prisluhnite komentarju o aktualni problematiki stavke učiteljev, ki ga je za radio Ognjišče 17. 2. 2022 pripravila članica DKPS ga. Helena Kregar. Izjavo podpiramo tudi na DKPS. Vabljeni k poslušanju!

__

Iz spletne strani SVIZ o namenu stavke:

Naš cilj ni stavka, temveč sklenitev dogovora o naših zahtevah na primerljivih pogajanjih, kot so bila izpeljana v zdravstvu (in v enem delu še potekajo) ter kot so bila bliskovito izvedena za dvig plač zdravnikov in zdravnic. Časa za dogovor je dovolj, a če ta do 9. marca letos ne bo sklenjen, bomo zahteve od takrat naprej uveljavljali tudi s stavko. Mogoče je, da nam zahtevanega ne bo uspelo uveljaviti takoj, a če oblasti – zdajšnji in prihodnji –  ne pokažemo jasno, da mislimo resno, da so naše zahteve utemeljene, da bomo pri njih vztrajali, bomo ostali, kjer smo. Zato, spoštovani članice in člani, glasujte za splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, k opredeljevanju pa povabite tudi vse druge zaposlene v svojih zavodih. Skupaj smo močnejši!

IZJAVA ZA JAVNOST - podpora slovenski kulturi in evropskim vrednotam v šolstvu

IZJAVA ZA JAVNOST - podpora slovenski kulturi in evropskim vrednotam v šolstvu

V Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) se pridružujemo podpisnikom javnega pisma »Kdo nasprotuje slovenski kulturi in evropskim vrednotam v javnem šolstvu?«, ki je bilo objavljeno 7. decembra 2021 in ga je podpisalo 27 uglednih podpisnikov s prvo podpisanim g. Borisom Pahorjem.

V društvu smo povezani vzgojitelji in učitelji v državnih vzgojno izobraževalnih ustanovah. Že nekaj let ugotavljamo, kako velik je primanjkljaj na sistemski ravni vzgoje za domovinske vrednote. Zato smo izvedli že tri mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki so bile vključene v KATIS (Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju). Izdali smo tudi tri e-zbornike (2019, 2020, 2021). Skoraj 200 učiteljev, ki so našli čas in načine ter pri pouku in v obšolskih dejavnostih vzgajali za domoljubje, je na konferencah predstavilo svoje pristope in načine, kako mladim pomagajo pri spoznavanju in razvijanju pomena vrednot slovenske kulture in identitete. Vsebine slovenske kulture, evropskih vrednot in domovinske vzgoje je treba sistemsko vnesti v naše šole. Kdo bo negoval jezik, kulturo in prvine, na katerih se je skozi zgodovino razvijala slovenska državnost, če ne dom in šola?

Zato se strinjamo z vsebino pobude, jo podpiramo in se ji pridružujemo. V Sloveniji je potrebna široka in odprta razprava o tem, kakšne vrednote naj šola privzgoji mladim, da bodo kot odrasli ohranjali jezik, samostojnost in suverenost države Slovenije.

Strokovni svet DKPS

Pogovor s člani DKPS na radiu Ognjišče

22. septembra 2021, je na radiu Ognjišče potekal pogovor o delovanju DKPS. 

S člani Društva katoliških pedagogov je potekal pogovor o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

Pogovoru lahko prisluhnete v arhivu radia Ognjišče: https://avdio.ognjisce.si/share/po_2021_09_22_net

Intervju z go. Heleno Kregar v Tedniku Demokracija

DKPS na radiu Ognjišče

V sredo, 1. septembra 2021, je v radijski Svetovalnici na radiu Ognjišče sodelovala Helena Kregar.

 

Pogovoru lahko prisluhnete tu: https://radio.ognjisce.si/sl/242/oddaje/33744/obvezno-branje-za-starse-in-ucitelje.htm

DKPS na radiu Ognjišče

V petek, 27. avgusta 2021, je za rubriko "Komentar tedna" na radiu Ognjišče pripravila prispevek naša članica Jasna Korbar iz OS Trebnje.

 

Vabljeni k poslušanju: https://avdio.ognjisce.si/oddaja/kt_2021_08_27_Jasna_Korbar

 

DKPS na radiu Ognjišče

Ob dnevu državnosti 25. 6. 2021, na radiu Ognjišče: Učitelj, veš svoj dolg?

Prisluhnite komentarju Helene Kregar, članice DKPS in predsednice OS Ljubljana - TUKAJ.

Pomenljivo in dobro je, da k praznovanju 30 letnice naše domovine in državnosti lahko damo svoj pogled še učitelji.

Ob letošnjem praznovanju se sprašujem, če smo učitelji res graditelji prihodnosti? Smo poznavalci preteklosti in budni, kritični opazovalci sedanjosti? Ob obletnici ta vprašanja niso odveč in služijo naj mi za razmislek o vlogi učiteljev v družbi, v njeni sedanjosti in prihodnosti.  

V času samostojne Slovenije je tudi šolo kot čolnič v viharnem morju premetavala vsakokratna oblast. Prvi minister osamosvojitvene vlade dr. Peter Vencelj si s svojim vizionarskim pogledom slovenske šole ni zamišljal tako, kot se je razvijala. Danes s pogledom, uprtim nazaj, bolje vidimo napake, ki jih je za izobraževalni sistem naredila vsakokratna aktualna politika. Vidimo tudi, kako dolgoročne posledice imajo spremembe, ki jih uvedemo, pa niso dobro premišljene. Da pa se ne bi izgovarjali na neosebno politiko, bi raje pogledala vlogo učiteljev, ki smo tisti dejavnik, ki lahko kompenzira slabe odločitve politike, ki posreduje ali pa jemlje moč, dih in svetlobo mlademu rodu. Čeprav deklarirane vzgojne moči nimamo, pa vedno pogosteje slišimo, da »našemu otroku lahko pomaga le še šola, starši smo nemočni!«  In če se zavedamo ali ne: naše sporočilo mladim ni ravno usodno, ni pa tudi nedolžno in zanemarljivo. Mladi nas gledajo in vidijo kot predstavnike sveta, v katerega vstopajo. Ni vseeno, kako jim ga kažemo.  

Pa naj se še enkrat ozrem v čas osamosvojitve in nam učiteljem, postavim ogledalo. Koliko in kaj vemo o poti, ki smo jo Slovenci prehodili iz Jugoslavije v samostojno in neodvisno državo? Koliko slovenskih učiteljev pozna dejstva, dogodke in imena ljudi, ki so leta 91 stali pred svetovno javnostjo in si upali trditi, da bomo v samostojni državi preživeli?  Koliko dejstev o osamosvojitvi učenci izvejo in se jih naučijo pri pouku zgodovine? Skozi katere predmete in kako jim to posredujemo? Je slovenskemu učitelju vse to sploh potrebno vedeti? Kako torej lahko pričakujemo, da bodo mladi poznali temelje Slovenske države?  O tem bi seveda morali veliko slišati od staršev, a vsi vemo, da se to v slovenskih družinah ne zgodi prav pogosto. Seveda so še starši, starši, dedki in babice, ki pripovedujejo zgodbo o osamosvojitvi in desetdnevni vojni. Najdemo tudi redke učence in dijake, ki vso to zgodovino dobro poznajo.

Kaj pa Slovenija danes? Jo učitelji dobro poznamo? Poznamo imena pisateljev, znanstvenikov in skladateljev, imena ljudi, ki so v daljni preteklosti slutili, pisali in ustvarjali za samostojno Slovenijo – morda celo imena velikih mož naše preteklosti, ki so verjeli, pisali in delovali za državo Slovenijo? Poznamo višine in imena gora ali pa skrite kotičke lepote, ki niso ravno Bohinj ali Postojnska jama? Kdo v naši zbornici ve, kje je Šentviška planota ali Baška grapa, sem vprašala kolege, ko sem s e navdušeno vrnila iz teh krajev? Redki so. Mnogo dijakov težko ugane, kje ležijo Žirovnica, Mežica ali Solkan. .Pa vendar: med dijaki pogosto slišim, da je Slovenija tudi med mladimi: živimo v Sloveniji,biser naravnih naravne lepot!. S to ugotovitvijo smo . S zelo so zadovoljni., tako, splošno! Enako kot so zadovoljni turisti, ki Slovenijo jo v enem dnevu Slovenijo preletijo, jo jo poslikajo in oddrvijo v drug evropski biser. Mi pa v tem biseru .nismo turisti, pač pa njegovi upravljalci – še več, lastniki in njegovi gospodarji smo. Odgovorni smo za njegovo naravo, za okolje, za njegovo vodo, zemljo, podzemlje in zrak. Smo učitelji ljudje, ki skrbimo, ohranjamo, čuvamo in urejamo ta lepi prostor našega bivanja? Se zavedamoMi pa se moramo drugače zavedati resnosti bivanja v njem? Ta biser je naš, dobili smo ga od prednikov in predali ga bomo našim otrokom.

 Se zavedamo resnosti aktualnih političnih dogodkov in vprašanj?, ki bistveno posegajo v življenje v tem naravnem biseru? Kaj poslušamo, kaj beremo in spremljamo na informacijskih portalih? Komu verjamemo in kaj širimo v medsebojnih pogovorih? To, kar slišimo in presodimo sami iz verodostojnih medijev ali sledimo prežvečenemu mnenju, ki ga novinarji širijo glede na politiko svoje medijske hiše? Bomo šli na referendum o Zakonu o vodi zato, ker resnično poznamo vsebino ogrožajočih členov ali zato, ker so nasprotniki zakona in vlade glasnejši in bolj slišani kot argumenti predlagatelja? Bomo znali mladim povedati, kaj vse pomeni varovati vodne vire? Da se varovanje vode začne pri nas samih, ko se na primer ne kopaš s svojim pasjim prijateljem v izviru Kamniške Bistrice, ker ta postane pitna voda za kraje in ljudi, ki živijo vzdolž reke?

In če se od narave preselim še na človeka in na naše medsebojne odnose – kje smo učitelji v tej vlogi? Upam in želim si, da smo mladim vzor urejenih osebnosti in lepih medčloveških odnosov. Upam, da jim znamo z življenjem pokazati, da je bolje imeti enega prijatelja za zaupni pogovor kot sto sledilcev na instagramu. Ne vem, če jim iskreno sporočamo, da so težave in problemi v življenju priložnosti, v katerih se lahko kalijo in preizkušajo svoje moči. Upam, da mladih ne puščamo v slepem prepričanju, da so zaradi dveh korona let in epidemije izgubljena generacija. Upam, da smo v tem sporočilu bolj pošteni do njih kot mnogi mediji, ki med mladimi širijo popularna permisivna vzgojna stališča. S svojimi zahtevami v šoli jim damo vedeti, da skozi življenje sicer vodijo tudi bližnjice, a na koncu šteje le rezultat bitke z lastno poštenostjo in zmaga nad lastno lenobo, četudi oblečeno v množico sodobnih izrazov in fraz.

Pa naj se ob prazniku vprašam še o naši, slovenski prihodnosti. Mar mladi od nas izvejo le kako dobro se zasluži v tujini in da je njihovo kvalitetno znanje, pridobljeno v Sloveniji, moč dobro vnovčiti zunaj slovenskih meja? Jim znamo povedati, kako zelo domovina potrebuje mlade, izobražene ljudi, četudi za nekaj slabše plačilo? Nam bodo učenci verjeli, če jim z žarom in ljubeznijo spregovorimo o domovini, čeprav jim od vsepovsod donijo sporočila o skregani in skorumpirani Sloveniji? Ljubiš lahko le to, kar poznaš. Mladi, ki bodo Slovenijo poznali, bodo delali zanjo in jo ljubili. Kdor bo tu živel in delal, ta bo krojil prihodnost države. Osebno mi seveda ni vseeno, ali bodo to mlade islamske ali mlade krščanske družine!

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj!

Komentar je pripravila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije

DKPS ima nove člane upravnih organov!

Z novimi obrazi bo zavel tudi nov, svež veter!

Tako smo na letošnji skupščini potrdili nove člane organov društva, sprejeli in pozdravili pa smo tudi nove člane.

Skupščina je potekala preko Zooma, v soboto 20. 3. 2021. Zbralo se nas je več kot 30 udeležencev, delegatov in članov upravnih organov. S pričetkom ob 9.00 smo prisostvovali sveti maši, ki jo je daroval p. Silvo Šinkovec, po maši pa smo prisluhnili predavanju ddr. Verene Vidrih Perko z naslovom Začetki slovenstva. Z razgibanim, strokovnim in dinamičnim govorom in vsebino nas je prikovala na zaslone in pred nami razstrla našo skupno zgodovino.

Po uvodnem delu so potekala poročanja o delu območnih skupnosti, dejavnostih društva in organov društva. Razveselili smo se potrditve predloga naziva častni član za go. ddr. Barico Marentič Požarnik in razglasa novih članov organov društva.

Z veseljem in upanjem zremo v prihodnost!

POSTNI VEČERI V ŽUPNIJI ZREČE

V sredo, 24. 2. 2021 je v župniji Zreče potekalo 2. postno srečanje preko video povezave. Po branju postaj Križevega pota za otroke, ki so ga napisale sestre Klarise izdala in natisnila pa župnija Vipava 2013, je sledil pogovor z gostjo večera ga. Tanjo Pogorevc Novak, ki je prof. likovne umetnosti, ilustratorka in avtorica lesenih didaktičnih lutk s svetopisemskimi motivi.

Avtorica nam je povedala, da je idejo za ustvarjanje dobila ob vzgajanju svojih dveh otrok. Na trgu so bile številne igrače, vendar zelo malo z liki iz Svetega pisma, sama pa je želela svojima otrokoma te vsebine približati na sproščen in igriv način. Otroška radost in ustvarjalnost njenih otrok v odnosu do prvih lesenih lutk jo je navdušila, tako je sčasoma izdelala več sto svetopisemskih in svetniških likov ter scenskih dodatkov. Večina figur je izdelanih iz treh ali štirih plasti. Lik se najprej nariše na leseno ploščo, za vsako plast posebej, sledi žaganje, ročno brušenje izžaganih koščkov in barvanje. Vsaka plast izžagane lutke je drugačna – naložene druga na drugo se sestavijo in oblikujejo v reliefno figuro. Na spletu njene izdelke najdemo pod imenom Bohkov kotek.

Postaje Križevega pota so brale: Vita, Ana in Iva Voh, Neja in Zoja Olup ter Sofija Tehovnik. Za glasbene vložke je poskrbela Andreja Črešnar.

Dogodek so organizirali župnija Zreče, Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Kolping družina Zreče in Katoliško kulturno društvo Zreče.

POVEZANI IN ZDRUŽENI V MOLITVENI DEVETDNEVNICI ZA ZASEBNE VRTCE V SLOVENIJI: začetek v ČETRTEK 11. 2. 2021

Škofje naprošamo, da se nam pridružite v molitvi in pri darovanju svetih maš:

MOLITEV DEVETDNEVNICE: V četrtek 11. 2. na praznik  Lurške Matere Božje bomo molitev začeli vsi katoliški vrtci z molitveno devetdnevnico rožnega venca Božjega Usmiljenja. Molitvena devetdnevnica bo potekala od četrtka 11. 2. do vključno petka 19. 2. V času devetdnevnice ste vsi skupaj povabljeni, da v župnijah, vrtcih, družinah, skupnostih in občestvih molimo za vse zasebne vrtce v Sloveniji. Molitev naj bo redna in vsakodnevna. Navodila in potek za molitev so v prilogi. Molite in prosite za molitev tudi druge, kogarkoli le lahko nagovorite.

DAROVANJE SVETIH MAŠ V NAMEN ZA VSE ZASEBNIH VRTCE  V SLOVENIJI IN ODGOVORNE V NAŠI DOMOVINI, KI BODO O PRIHODNOSTI ZASEBNIH VRTCIH ODLOČALI. 
Prosim vas, da vsak direktor ali ravnatelj ali pedagoška vodja v svojem vrtcu organizira način in izvedbo molitvene devetdnevnice ter organizacijo darovanja svetih maš.  Predlagam, da se v svojih vrtcih dogovorite z duhovniki na kakšen način bi darovali in kdaj imeli svete maše za zasebne vrtce in s tem za vse odgovorne v naši državi, ki bodo o prihodnosti zasebnih vrtcev odločali. Lahko npr. zbirate prostovoljne darove za svete maše, mogoče pa se kateri izmed duhovnikov in naših škofov tudi sam odloči in kakšno mašo daruje v ta namen prostovoljno. Število darovanih svetih maš in datum izvedbe prosim sporočite na E-pošto (katarina.mohar@vrtec-jurcek.si), da vas vpišemo v tabelo. Sveta maša je najpopolnejša oblika molitve, ki jo verniki, zbrani v občestvu Cerkve, skupaj z Jezusom darujemo Bogu. Tokrat darujmo svete maše za vse zasebne vrtce v Sloveniji, za Božji blagoslov, za uspeh, za posluh odgovornih v naši državi,... Zavedati se moramo, da ko duhovnik daruje mašo po našem namenu, skupaj z njim moli vsa Cerkev. 
Pomembno je, da maš ne bomo samo naročali in zbirali darove, temveč da se jih bomo takrat, kadar se darujejo po našem namenu, tudi udeležili.

ZDRUŽENI V MOLITVENI DEVETDNEVNICI IN DAROVANJU SVETIH MAŠ, se zavedajmo, da imamo v naših srcih najmočnejše, VERO, UPANJE, LJUBEZEN! Samo v tej močni povezanosti in združeni v molitvi z Marijo in Jezusom lahko v tem boju zmagamo! Pomembno je, da res vsi sodelujemo!

Rožni venec Božjega usmiljenja (celota- v pesmi)
Note (Rožni venec božjega usmiljenja v pesmi)
http://www.molitev.net/usmiljeni/rozni-venec-bozjega-usmiljenja-note-1.jpg
http://www.molitev.net/usmiljeni/rozni-venec-bozjega-usmiljenja-note-2.jpg

V vednost in v priprošnjo za združeno molitev vas seznanjamo z naslednjo vsebino:
 

Vsi katoliški in zasebni vrtci v Sloveniji smo v zelo težkem obdobju. V DZ je bil dne 29. 1. 2021 na pobudo SOS (Skupnost občin Slovenije) s strani opozicijskih strank s prvo podpisanim poslancem g. Markom Koprivcem (SD) ponovno vložen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih - H. Predlagane spremembe se predvsem nanašajo na 34. člen ZVrt (financiranje zasebnih vrtcev), s katerim želijo povečati avtonomnost občin, da lahko zavrnejo financiranje zasebnega vrtca, če imajo dovolj mest v javnem vrtcu, dodali pa so tudi, da je pogoj za obratovanje zasebnega vrtca, da ima za dva oddelka otrok. Novela ZVrt-H zelo močno posega v sistemsko ureditev predšolske vzgoje v Sloveniji kot tudi v same pravice staršev in otrok. ZVrt-H, ki ga je vložila opozicija je pripravljen in tudi že potrjen, da gre v skrajšan postopek obravnave. Prilagam vam povezavo do besedila predloga, ki ga je vložila opozicija in si ga lahko preberete v celoti:

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=CF0CF0D21DAD931AC125866F003C440C&db=pre_zak&mandat=VIII&tip=doc

Nekateri člani tako Društva katoliških vrtcev Slovenije se skupaj s člani Združenja zasebnih vrtcev Slovenije trudimo po svojih najboljših močeh in poskušamo navezati stike z vsemi možnimi osebami, ki imajo v naši državi, vladi, koaliciji ali opoziciji kakršenkoli vpliv glede na nastalo situacijo, da bi nam pomagali rešiti vso zadevo glede novega predloga ZVrt-H. Prav tako se zasebni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo na območju Slovenije že srečujemo na sestankih, pregledujemo vso zakonodajo in pišemo svoje predloge in dopolnitve, s katerimi bomo poskušali na primeren način urediti zakonodajo, ki bo za vse enakovredna in enakopravna. Za pravno pomoč in podporo smo prosili odvetnico Tamaro Kek, ki nam je že pripravila amandmaje, s katerimi smo tudi uspeli. Včasih je potrebno resnično reagirati zelo urgentno in če ta trenutek zamudiš je lahko usodno v smislu, da poslanci oz. predlagatelji zakona le-tega sprejmejo kot si zamislijo in kot želijo.

Društvo katoliških vrtcev Slovenije in s tem vseh 20 vključenih katoliških vrtcev pa je kljub vsemu v slovenskem prostoru zelo pomembno in lahko močno orodje v duhovni bitki, ki se bije v celotni Sloveniji na področju predšolske vzgoje. Vendar zgolj zavedanje, da smo »katoliški« da delujemo in da obstajamo ni dovolj. Kot predsednica Društva katoliških vrtcev vas prav vse in vsakogar iz vsega srca in v ponižnosti prosim, da skupaj prosimo Jezusa in Marijo za pomoč. Tokrat ni dovolj samo delovanje vrtca in sama vključenost v Društvo katoliških vrtcev Slovenije res ni, ker brez duhovne pomoči ne bomo zmogli. Zavedati se moramo, da je vsak najprej sam in potem s celotno ekipo vrtca, z vsemi zaposlenimi, vključno z odgovornimi in ustanovitelji odgovoren za zmago Presvetega srca Jezusovega in Marijinega Brezmadežnega srca v tem boju, ki se bije na področju predšolske vzgoje v tem obdobju. Ni dovolj, da se »razburjamo« samo na ljudi, zaradi ljudi in pri ljudeh, ki pripravljajo zakonodajo ali nam namerno nagajajo. »Razburjati« se moramo tudi pri našem Bogu in ga z iskrenim, čistim in ponižnim srcem neprenehoma prositi in prositi naj nam pomaga in naj nas reši. Izročati mu moramo vse naše vrtce, vse zaposlene, vse naše križe in težave, tudi vse poslance in celotno vladno ekipo, ki pripravlja in potrjuje zakonodajo, ki nas ureja. Jezus, naš Gospod to od nas tudi pričakuje. Kar bomo izprosili bomo imeli! Da Jezus lahko stori čudež, je nujna molitev, ki je ponižna, močna, čista in vztrajna.



Lep pozdrav,
Katarina Mohar
Direktorica Vrtec Jurček

 

PDF devetdnevnica

PDF RV božjega usmiljenja

ODZIV NA PREJETI POZIV KATEHETOM IN UČITELJEM K ONLINE PROTESTU

 

Spoštovani!

Prejeli smo poziv k bojkotu šolanja na daljavo v torek, 9. 2. 2021. Z bojkotom se ne moremo strinjati in ga ne podpiramo.

Člani DKPS se zavedamo, da pri odločitvi Vlade RS  o izvajanju pouka na daljavo ne gre za vladno tiranijo, ampak, za varovanje zdravja in življenja ljudi. Zato vašega poziva ne bomo širili. Šolanje se izvaja v razmerah, ki jih dopušča epidemiološka situacija. Bojkotirati šolo iz želje po šoli je absurd oz. populizem, ki izkorišča otroke, obenem pa v javnosti umetno ustvarja nepotrebno napetost. Želja po šoli bi bila, logično, še več šole.

Zato tako učitelje kot dijake in učence in njihove starše pozivamo in prosimo za trezen razmislek o naslednjih dejstvih:

- šola na daljavo je možnost, ki omogoča razlago, sodelovanje in učenje, če le imata učenec in učitelj dovolj volje in pripravljenosti;

- šola na daljavo je v teh razmerah najbolj stabilna in predvidljiva oblika šolanja (ko zboli nekdo iz razreda ali učitelj, je doma cel razred; če zboli več učiteljev, je tudi šolanje od doma ovirano in tako so otroci in dijaki dejansko prikrajšani za šolanje, saj bolni učitelji (in tudi bolni otroci) ne morejo delati);

- Vlada RS je zaprla šole z razlogom preprečevanja in širjenja bolezni, s čimer preprečujemo nepotrebne smrti, hude oblike bolezni ter omogočamo, da zdravstveni sistem vzdrži napore. To je odgovorno in solidarnostno ravnanje.

 

Ker pa razumemo težek položaj, v katerem se nahajate učitelji in starši, vam naše društvo nudi podporo preko seminarjev in delavnic.

Želimo, da bi skupaj delovali v smeri izboljšanja epidemije ter zmogli sprejemati situacijo, s katero se soočajo po vsem svetu, ter v njej ravnati odgovorno do sebe in do drugih, ne glede na ideološko usmeritev.

 

Za DKPS Marija Žabjek

Izjava za javnost - ob aktualnem dogajanju v zvezi s sofinanciranjem dejavnosti, ki podpirajo družino

V podporo ministru g. Janezu Ciglerju Kralju in vladi Republike Slovenije

V Društvu katoliških pedagogov Slovenije opažamo, da se je ob odločitvi o sofinanciranju dejavnosti Zavoda Iskreni s strani MDDSZ pokazalo, da je naša družba daleč od strpne, demokratične, spoštljive, enakopravne družbe.

Predstavljamo si, da lahko v strpni družbi vsak izrazi svoje mnenje, brez da bi doživel izpostavljanje, poniževanje in napad na njegovo osebnost, delo in družino – tudi kristjan in zagovornik družine in življenja. Predstavljamo si, da zmoremo v strpni družbi kljub različnim prepričanjem in vrednotam živeti složno, sodelovati in delati v dobro skupnosti.

Predstavljamo si, da lahko v demokratični družbi vsaka organizacija enakovredno kandidira na javnih razpisih in, če ustreza pogojem, prejme sredstva tudi v primeru, ko deluje v dobro otrok, življenja, zakona, družine. Predstavljamo si, da nevladne organizacije niso podaljšek političnega udejstvovanja, temveč podpirajo razvoj družbe in njenih posameznikov s poštenim delom, ki ohranja dostojanstvo vsakega posameznika.

Predstavljamo si, da se v spoštljivi družbi ne producira laži in prireja resnice ter da se svoboda enega konča tam, kjer se začne svoboda drugega. Predstavljamo si, da se v spoštljivi družbi sovražni govor sankcionira dosledno – da tudi levi politični opciji ni dovoljeno, da žali in napada tiste, ki mislijo drugače. Predstavljamo si, da se spoštljiva družba zavzema za spoštovanje človekovega življenja, dostojanstva, njegove osebnosti, družine in da taka družba krepi zdrave in trdne odnose v družinah ter na delovnih mestih in k temu vzgaja tudi otroke.

Predstavljamo si, da enakopravnost družbe pomeni resnično enakost pred zakonom ter objektivnost, nepristranskost medijev. Predstavljamo si, da enakopravnost pomeni tudi vzgojo mladih za ljubezen do domovine, slovenskega jezika in kulture, za aktivno državljanstvo in da Slovenci in domoljubi niso zadnji na lestvici pravic.

Želimo si, da bi slovenska družba resnično postala strpna, demokratična, spoštljiva in enakopravna ter da ti pojmi ne bi bili zlorabljeni, kot lahko velikokrat opazimo.

Zato podpiramo delovanje in sofinanciranje Zavoda Iskreni (in podobnih organizacij), ki dela v dobro družine, v dobro otrok, v dobro odnosov in v dobro prihodnosti naše družbe. Zavzema se za vrednote življenja, ki edine lahko pomagajo k preživetju slovenske družbe in človeške družbe nasploh.

Podpiramo delo ministra g. Janeza Ciglerja Kralja in odločno nasprotujemo napadom, ki jih je deležen zaradi svojih vrednot, ki jih zagovarja in tudi živi. Nesprejemljivo je, da je deležen napadov in laži zato, ker dela dobro, iskreno, spoštljivo in skrbno do prav vsake skupine ljudi znotraj področja njegovega dela.

Obenem se zahvaljujemo trenutni vladi RS in strankam, ki v njej sodelujejo, da so pričeli z normalizacijo družbe. Znak za to so napadi, ki jih vlada nenehno doživlja z levega – doslej privilegiranega – političnega pola. Vladi želimo, da vzdrži pritiske in si še naprej prizadeva za družbo, v kateri bodo imele prednost demokratične vrednote in vrednote življenja ter da še naprej deluje v dobro vseh Slovenk in Slovencev.

Društvo katoliških pedagogov Slovenije

Izjava v pdf

SVETOPISEMSKI MARATON 2021

Vsako leto se veselimo Svetopisemskega maratona, enotedenskega neprekinjenega branja Božje besede. Naše društvo sodeluje od prvega maratona naprej: pri sv. Jožefu v Ljubljani, v Antonovem domu na Viču in z mini svetopisemskimi maratoni območnih skupnosti našega društva po Sloveniji. Lepo je, ker učitelji širimo evangeljsko kulturo. Zbiramo se v cerkvah, župniščih, v dvoranah, včasih v knjižnici in Božja beseda žubori nekaj ur, več dni ali vsak dan maratona. Branje se zaključi z blagoslovom, sv. mašo, predavanjem, udeležbo na spremljevalnem dogodku in včasih s čajem. Revija Vzgoja objavi poročila o mini maratonih, ki razkrijejo pestro paleto dogajanja po območnih skupnostih. V Trebnju so igrali tudi svetopisemske zgodbe, na Kočevskem so delovali ekumensko, Tolminci so pridružili branju vse župnijske skupine, na Krki so ustanovili biblično skupino… Hvala vsem za trud in za ljubezen do Besede.

Spominjam se ur nočnega branja z zvesto mladostno prijateljico, z možem in zakonsko skupino. Kakšen čar ima noč z Besedo, ki v objem zavije speče mesto. Bogu podarjene ure niso nikoli zaman tudi, če se ti lepi ali zatika jezik. Leta 2011 smo se na društvu odločili in smo brali sveto pismo za svetovni dan učiteljev, 5. oktober. Čutili smo se nagovorjene. O, ko bi vsi gojili evangeljsko kulturo, o, ko bi lahko svobodno govorili o Božji besedi na naših šolah in javnih ustanovah. O, ko bi se spoštovali in si dopustili srečo vere v moč molitve in Besedo!

Kako bo letos? Svetopisemski maraton bo potekal preko zooma.

Vsi nimamo zoomov. Lahko pa popestujmo knjigo vseh knjig, obrišimo z nje prah in v času trajanja svetopisemskega maratona odkrijemo njeno bogastvo, da se bomo navzeli kulture milosti in dobro mislili o vladajočih, sočloveku, se učili molčati, razumeti otroke in se z Besedo boriti proti apatiji.

Naj bo tudi  letošnji svetopisemski maraton priložnost, da z Božjo besedo prenovimo sebe in začnemo živeti drugače. Preveč razlogov imamo za to. Najprej korona, nato potres. Bog umira v mnogih družinah in družbah.

''Če kaj lahko obrne družbe v drugačno smer, je to molitev. Človek ni le biznis in posel ampak je duhovno bitje in ima kontemplativno razsežnost,'' nas je nagovoril dr. Silvo Šinkovec, naš duhovni asistent.

Magda Jarc

 

Tudi letos DKPS sodelujemo na SP maratonu, ki bo tokrat potekal preko spleta (Zoom) in sicer v torek, 26. januarja ob 16.00. Vabljeni, da svoje sodelovanje sporočite na e-mail: helena.kregar@gmail.com.
Nekaj minut pred začetkom se povežite prek Zooma na tole povezavo:
https://us02web.zoom.us/j/89257726844?pwd=d2NkSE82YTlXNzU0VGZyRkQ5a2Nwdz09

 

Komentar g. Jožeta Mlakarja na radiu Ognjišče, 25. 12. 2020

Komentarju g. Jožeta Mlakarja z dne 25. 12. 2020, ki je bil predvajan na radiu Ognjišče, lahko prisluhnete na povezavi: https://avdio.ognjisce.si/cikel/komentar_tedna ali preberete spodaj.

Opustitev tradicionalnih meril povzroča kulturni razkroj, posledica tega je zmešnjava vrednot, v kateri je prva žrtev identiteta: osebna, družinska, nacionalna in verska. Identiteto smo žrtvovali »višjim« ciljem, med katerimi so v prvi vrsti enakopravnost brezštevilnih spolnih različic, multikulturalizem, kompromitacija domoljubja, nesorazmerno povzdigovanje rasne enakopravnosti, potvarjanje in zloraba naravnih človekovih pravic, predvsem otrok in starejših. Vse skupaj je pokrito s politično in besedno korektnostjo in z razbohotenim moralizmom. Duhovni temelj tega razkroja so relativizem, nihilizem in pesimizem. S pesimizmom je med epidemijo okužen velik del prebivalstva – upravičeno ali neupravičeno. V tem zlahka prepoznamo namerno netenje nezadovoljstva, s katerim skuša levica nelegitimno prevzeti oblast. 

V ozadju ves čas plete mrežo nihilizma, v kateri se ne utaplja samo istovetnost, temveč tudi občutek za čas. Ne vemo, kaj je bilo prej, ne zanima nas prihodnost, sedanjosti pa ne razumemo. Ne razumemo niti očitne prisotnosti epidemije in kaj nam je ob tem treba storiti. Govorimo predvsem o delu prebivalstva, ki je podzavestno naklonjen levici. Razkroj vrednot in njihova relativnost dajeta ljudem lažni občutek svobode in odrešitev od moralnih zapovedi in prepovedi. Vedno težje se je podrejati pravici do življenja drugih, predvsem otrok in ostarelih svojcev. Ta grobi egoizem je dobil celo visok status človekovih pravic. Namesto pobožne zamaknjenosti v božične skrivnosti imamo ihtavo nakupovanje stvari – daril, ki nikogar več ne zanimajo.

Zdi se, da je opisani kulturni razkroj v Sloveniji med najbolj očitnimi primeri v Evropi. Marksistična ideologija se je spojila z dekadenco, ki je v želji po zamenjavi krščanskih vrednot vzpostavila vzporedni sekularni sistem. Ta je prevzel osnovno shemo krščanskih vrednot. Človekove pravice so nadomestek desetim božjim zapovedim. Zapoved »Ne skruni božjega imena« je politična in verbalna korektnost. Ljubezen do bližnjega je v sekularnem jeziku strpnost. Kar ni neposredno prevedljivo, dobi drug pomen. Božični prazniki so postali Christmass z Božičkom in Coca colo. Zdi se, da bo Corona virus sito, ki bo presejalo tudi nas kristjane. Bog ve, koliko se nas bo po koncu epidemije vrnilo k bogoslužju v cerkve in koliko otrok nam bo pri tem sledilo. Ob grozeči prihodnosti vedno bolj očitne izgubljenosti meril, kaj je prav in kaj ne, nam ostane upanje.

Cerkveni očetje nas učijo, da Bog v tem času deli posebne milosti. Zato si vzemimo nekaj minut miru in prisluhnimo svoji duši. Morda bomo zaslišali Jezusov glas: »Meni zaupaj!« To naj bo tudi moje voščilo za božične in novoletne praznike. Vse dobro!

Jože Mlakar

Šolsko leto je razpelo krila – smo jih tudi mi?

Čeprav smo v šoli šele tretji teden, je ritem šolskega življenja že precej ustaljen. Prejšnji teden smo kar veliko pozornosti posvečali vzgoji. Z blagoslovom šolskih torb smo teden vzgoje zaključili in še intenzivneje zakorakali v novo šolsko in veroučno leto.

Vsakdanjih obveznosti bo veliko. Dobro bo treba organizirati urnike, da bo vsak dan ostalo kaj časa za najbližje, morda za sproščen sprehod in kak prijateljski klepet.

Kaj pa nam bo dajalo veter v krila? S čem si bomo krepili voljo, ohranjali vedrino in voljo, da bomo kos delu, nalogam, morda tudi zahrbtnemu virusu ali karanteni? Bo imel Sveti duh dovoljen vstop v naše srce in v naše misli? Življenje je za človeške moči pogosto pretežko. Tako kot ptica ne more poleteti, če ne razpne kril, tudi naše moči potrebujejo veter Svetega duha, da jih dvigne in olajša breme ali težo dneva. Kadar bo težko, vsega preveč, če bo stresno in naporno, se v mislih obrnimo po pomoč k Sv. Duhu. Preverjeno: zgodi se lahko kup drobnih čudežev. Vredno je poskusiti.
Pa veliko zaupanja in optimizma vam želim!

Helena Kregar

DKPS v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče - prisluhnite

Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta, 26. 6. 2020

Prisluhnite komentarju Helene Kregar, članice DKPS in predsednice OS Ljubljana - TUKAJ.

Za nami je Dan državnosti in njegovo praznovanje, za nami je šolsko leto. Oboje, o čemer bom spregovorila, je letos potekalo popolnoma drugačno kot v preteklih letih. Na oboje se želim ozreti z očmi učiteljev, ki imamo skozi izobraževanje in vzgojo mladih ljudi v rokah prihodnost naše države in kvaliteto našega skupnega življenja v letih, ki so pred nami.

Če slovenske srednješolce vprašate, kaj jim pomeni dan državnosti, boste dobili dva odgovora. Prvega, ki pa žal ne prevladuje: za Slovenijo je to velik praznik, ker smo se osamosvojili, ker imamo možnost živeti v lastni državi in govoriti svoj jezik. In drugega, v katerem priznajo, da jim praznik ne pomeni nič posebnega, da je pomemben zato, ker se z njim začnejo počitnice in da se z njegovo vsebino in sporočilom se ne ukvarjajo. Je pa seveda lep družinski praznik, saj so takrat doma in mnogi z družino tudi kam gredo. Ker vemo, da iz malega raste veliko in da je vse, kar je danes veliko nastalo iz nekoč majhnega, bi morali na to mnenje morda gledati z večjo skrbnostjo.

V slovenskih šolah učitelji vsak pri svojem predmetu na različne načine skrbimo tudi za vzgojo za ljubezen do domovine in države. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije smo lani organizirali prvo mednarodno konferenco s tem naslovom. Drugo konferenco zaradi aktualnosti pripravljamo v letošnjem novembru. V množici primerov dobre prakse se je pokazalo, s kakšno ustvarjalnostjo, voljo, entuziazmom in ljubeznijo učitelji iščejo možnosti in dejavnosti za posredovanje vrednot domovinske vzgoje. Učitelji s svojo držo in odnosom do domovine in države vzgajamo. Mlade učimo, da ima vsak posameznik pravico in dolžnost sodelovati in da je vsak soodgovoren za dogajanje v družbi. Vse, kar učitelji in šola na tem področju delamo, je pomembno in hvalevredno. Ne more pa nadomestiti sistematično oblikovanih vsebin, vključenih v kurikulum in v učbenike tistih predmetov, ki morajo po svoji naravi skrbeti za to področje. Nekatere vsebine neverjetno hitro najdejo mesto v učbenikih, pa čeprav so etično sporne in tudi vzgojno vprašljive. Omenim naj le enega od učbenikov za - pozor - 1. razred osnovne šole, v katerem otroke učimo prepoznavati spolno različne vzorce družine. Ne bom se spuščala v tako opevano svobodo in pravico do različnosti. Kot vzgojitelj pa ob tem ne morem molčati. Mnogo strokovnjakov namreč opozarja, da o teh rečeh ni primerno govoriti prezgodaj. Otroci pri 6 letih teh razlag ne potrebujejo, vemo pa tudi, da pri tem ne gre zgolj za različne vzorce družine, ampak tudi za spolne navade.
Pa naj se vrnem k učbenikom za državljansko vzgojo. Po napovedih prejšnje vlade naj bi z novim šolskim letom med srednješolce prišel predmet s tem naslovom. Le upamo lahko, da bodo vsebine tega predmeta temeljile na zgodovinski resnici o narodovi preteklosti in da bodo puščale dovolj prostora tudi za oblikovanje odnosa do domovine. Seveda pa bo tudi pri tem predmetu ključna vloga učitelja in njegovega osebnega odnosa do domovine.

 

Izteklo se je tudi s korona virusom zaznamovano šolsko leto. Varnostni ukrepi zaradi epidemije so nam v preteklih mesecih določali način komuniciranja in delovanja na prav vseh področjih življenja. Ko je bilo sredi maja najhujše že za nami, smo lahko slišali veliko pohval, seveda ponekod tudi hudih kritik na račun zaposlenih v zdravstvu in šolstvu. Eden od komentatorjev je zapisal, da smo v času epidemije sistem »gor držali« prav zaposleni v teh dveh sicer najslabše plačanih javnih sektorjih.

V šolstvu večinoma delamo ljudje, ki smo zelo predani svojemu delu in poslanstvu. V času zaprtja šol smo se že v prvem tednu dela na daljavo v šoli izredno hitro znašli. Z veliko kolegialne pomoči in nasvetov, s potrpljenjem mladih kolegov, pogosto tudi kar s pomočjo učencev, smo tudi starejši učitelji hitro osvojili sodobne komunikacijske poti in vzpostavili povezave z njimi. Sistem je resnično stekel kot namazan, seveda tudi z ogromno potrpljenja in pomoči s strani staršev. V tem korona času smo odkrili neizmerne zaloge učljivosti, pripravljenosti in zavzetosti. Vsega, na kar smo Slovenci že dolgo ponosni. Seveda pa se je smiselno vprašati, kaj smo ob vsej hvali dobro delujočega sistema v treh mesecih zares dosegli. V prvem tednu julija nam Zavod RS za šolstvo že obljublja rezultate raziskave, ki bo pokazala dosežke šole na daljavo.

Ne glede na izsledke te raziskave pa je nekaj spoznanj na dlani. Zdaj jasno vidimo, kako pomembna je socialna in vzgojna vloga šole. Pokazalo se je, da je učenje brez žive besede in razlage, brez osebnega odnosa in osebnega podajanja snovi, za učence prezahtevna naloga. Pokazalo se je, kako soodvisni smo v vzgojno izobraževalnem procesu učenci, starši in učitelji. Morda tudi jasno vidimo, koliko medsebojnega spoštovanja imamo in kako si ga znamo izkazovati. Vidimo, da učenci cenijo učitelje toliko, kolikor učitelji sami spoštujemo svoje delo. Ter, da učitelji cenimo učence in njihove starše glede na njihovo pripravljenost za sodelovanje.

 

Naj zaključim z začetno mislijo. Odraslim ne sme biti vseeno, kaj sporočamo mladim. Z izobraženostjo in vzgojo namreč preko mladih gradimo svojo in narodovo prihodnost.

Družina, šola in država lahko postajajo prostor uveljavljanja ozkih osebnih in tudi družbenih interesov in individualizma. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik in njegovo praznovanje, pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Komentar sem pripravila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije

BODIMO HVALEŽNI ZA TO IZKUŠNJO

Spoštovani bralci spletne strani in e-vzgoje. Smo v času preizkušnje, v času¸ ko lahko razmišljamo, kaj smo v življenju ustvarili lepega in plemenitega. Morda pomislimo tudi na vse, kar je bilo manj dobro. A ne zakaj smo kaj opustili, in ne naredili, ampak kako najti poti, da v bodoče naredimo več dobrega.

Za vse storjeno pa Bogu s ponižnostjo izrazimo hvaležnost in vedimo, da je vse to Njegovo delo.

Zahvalimo se mu za dan, ki ga preživimo. Veliko angelov in svetnikov nam tekom dneva stoji ob strani. Zahvalimo se Mu za naravo, cvetice, jezera, morje. Vse je Božje stvarstvo nam v veselje.

Čeprav na videz omejeni in okrnjeni, naj se veselje naseli v naših srcih. Veselje in radost naj se povežeta s hvaležnostjo za vse kar prejemamo, doživljamo in imamo. Veselimo se z naravo, ki se prebuja, razcveta, veni in počiva.

Vera, upanje in ljubezen naj hodijo z nami skupaj z veseljem in hvaležnostjo. Nosimo Jezusa v srcu, bodimo odprti za ljubezen. Skupaj z Jezusom in Očetom jo podarjajmo vsem, ki jim želimo polepšati dan.

 

Marija Žabjek, predsednica DKPS

Ob izjavi dr. Štromajerja

V Društvu katoliških pedagogov Slovenije spremljamo polemiko o izjavi državnega sekretarja na MIZŠ, dr. Jerneja Štromajerja. Izjava ni voščilo, je žalitev in nesramnost, ki presega meje okusa komunikacije v javnosti vsakogar, še posebej državnega sekretarja na MIZŠ. Zato se pridružujemo zahtevam, da funkcionarja sankcionirajo.

Menimo, da se mora avtor izjave zavedati, da je odrasel in izobražen ter odgovoren za svoje izjave. Odgovornosti za besede in dejanja učimo otroke v družini, že v vrtcu in v šoli. Od otrok pričakujemo, da skrbijo za primernost svojih besed in dejanj ter da prevzamejo odgovornost zanje. Dr. Štromajer se mora zavedati svoje funkcije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport: izjava državnega funkcionarja ni enaka izjavi desetletnika v starem ameriškem filmu »Sam doma«.

Ne nazadnje se mora zavedati teže praznika, ob katerem je dal svojo izjavo. Božič je verski, katoliški, družinski in državni praznik, ki mu vsak razmišljujoč človek s spoštovanjem prisluhne in ga na svoj način praznuje. Sprašujem se o intelektualni in etični dimenziji človeka, ki se norčuje iz stvari, ki so njegovim sodržavljanom svete.

O tem morajo vsekakor razmisliti in ukrepati njegovi nadrejeni!

Za DKPS Helena Kregar

To top

Golaž, zelenje in sveta maša...

Tradicionalno predpočitniško srečanje organov DKPS nas je razveselilo na mnogo načinov.

V petek, 28. 6. smo se člani upravnega odbora in drugih organov našega društva zbrali pri gostoljubni Magdi Jarc, ki nas je ob tej priložnosti sprejela v svoj dom.

Občutek je bil resnično poseben. Kot prvi kristjani smo se v majhni sobici stiskali okoli praznične mize, ki je ponujala najboljšo gostijo - Jezusa. Pozorno izrečene besede posvetitve p. Silva so še prispevale k občutku, da se je čas upočasnil, ritem življenja umiril. Jezus nas je nekaj trenutkov kasneje še močneje povezal med seboj; spomnili smo se, kdo nas združuje, kdo nas vodi. V molitvi smo prosili za različne namene, tudi za blagoslov Društva in vseh članov.

Po sveti maši nas je na vrtu ob hiši pričakalo čudovito zelenje - drevesa, trava, cvetlice - in to skoraj v centru Ljubljane! Zadovoljno smo posedli okoli miz in si po zaključnih točkah upravnega odbora privoščili okusen domači golaž, raznovrstne solate in peko izpod pridnih rok. Tudi dobre kapljice ni manjkalo!

Druženje smo nadaljevali, dokler je šlo, saj je bilo res prijetno.

Konec šolskega leta in Dan državnosti

Pa smo končali! Šolsko leto se je zaključilo in vsi smo si oddahnili: najbolj seveda učenci, učitelji in starši. Kako zanimivo je, da se v Sloveniji zaključek šolskega leta povezuje s praznikom naše državnosti!

 

V tem ne vidim le edinstvene priložnosti za predhodni začetek počitnic in možnosti, da se že par dni pred podelitvijo spričeval odpeljemo v beli svet! Zdi se mi edinstvena in zanimiva priložnost, da povežemo pomen izobraževanja, ki se začasno zaključuje, s pomenom praznovanja, ki naj da smisel naši narodnostni zavesti.

 

Šolsko leto je bilo naporno, saj je dandanes vsako trdo in pošteno delo naporno. Mladi težko najdejo motive za učenje. Iz družbe, njenih omrežij in iz poplave informacij ne morejo dobiti sporočila, da je dobro razmišljati, se učiti in znati. Prav obratno: družabna omrežja jim sporočajo, kakšni naj bodo, da bo njihova pojavnost konkurenčna. Težko jim je šolsko uro vzdržati brez stika z ekranom, na katerem se neznansko hitro odvija in spreminja njihov svet, njihova realnost. Težko se umirijo, zberejo in se poglobijo v podatke in zgodbe, ki jim jih želimo predstaviti učitelji. Pogosto se počutimo kot pojavi, ki v 45 minutah nastanejo, odvihrajo skozi njihov svet in izzvenijo brez hujših posledic ali močnih vtisov. Koliko truda, inovativnosti in ustvarjalnosti mora danes učitelj prinašati v razred!

 

In kaj dosežemo? Omiko in oliko? Znanje in pravo samozavest, ki izvira iz njega? Vrednote osebnega življenja, ki so temelj solidarnosti, sočutja in sožitja? Osebno trdnost, ki je ne bo premamil prvi večji znesek ali politični pritisk? In ne nazadnje: ali vzgojimo in izobrazimo mladega človeka, ki se zaveda samega sebe, svoje človeške in duhovne edinstvenosti, svoje vloge v življenju, svjega naroda in države? Ali mlad Slovenec s pomočjo šole izve, kaj je ljubezen do domovine?

 

Ali vzgajamo mlade ljudi, ki poznajo zgodovino svojega in Slovenskega naroda in do tega čutijo spoštovanje? Na današnjih proslavah se bo po šolski dolžnosti zbrala vsa šolajoča se mladina in upam, da bo iz vsega povedanega in slišanega sijala vrednota domovine. Čeprav le enkrat ali dvakrat v letu, je to mnogo bolje kot nikoli! Šola ne more nadomestiti drže in odnosa do vrednot, ki morajo izvirati iz družine. In kako nujno bi bilo, da bi te vrednote sporočali tudi politika, družba in njeni mediji.

 

Šola za dva meseca zapira svoja vrata in kar učitelji moremo in zmoremo, smo naredili.

Ko bi nam le moči in volja dopuščali, da bi bili glasnejši oblikovalci vrednot slovenske družbe!

Jutrišnji Dan državnosti naj bo za vse praznik slovenstva in obenem izziv in izparševalec naše vesti: ali naredimo vse, kar moremo, za dobro mladih in za dobrobit naše domovine Slovenije?

 

Predsednica Strokovnega sveta DKPS

Helena Kregar