Človek s smislom za humor zna na prikupen način odstranjevati številne ovire svobodi in veselju.

Bernhard Häring

Julijska ponudba

Izšla je nova, že 86. številka revije Vzgoja.

Za vas imamo dve zanimivi ponudbi: 

- za vse, ki boste do konca julija naročili letno naročnino na revijo Vzgoja, velja cena naročnine le 20,5 €. 

- za junijsko številko (86) revije Vzgoja pa je cena le 5,3 €.

Naročite si dobro branje!

Izšla je nova številka Vzgoje

V žarišču 86. številke revije Vzgoja pišemo o spolni identiteti. Kako se razvija spolna identiteta, kakšna je vloga matere in kakšna očeta, kaj pomeni biti oče in kaj mati. Atorji pišejo tudi o razvoju teorije spola, opozarjajo na njene nevarnosti ter pišejo o neskladju med biološkim spolom in spolno identiteto.

V rubriki Naš pogovor se je Silvo Šinkovec pogovarjal z dr. Tatjano Kikec, geografinjo, ki raziskuje hidrogeografijo in vključevanje IKT v izobraževanje.

V rubriki Biti vzgojitelj predstavljamo Valentina Vodnika ter prikazujemo drugačne načine učenja matematike.

V rubriki Vzgojni načrt objavljamo pismo Deklice z Rastočo knjigo ter prispevek o šolanju na daljavo v času epidemije koronavirusa - izpod peresa učiteljice in mame v eni osebi. 

V rubriki Starši pišemo o vzgojnih slogih v družinah, o tem, zakaj so otroci v družini med seboj tao različni ter o reševanju konfliktov, kar je vseživljenjska veščina.

V rubriki Področja vzgoje Milček Komelj predstavlja delo Marka Šuštaršiča, Figura v belem (1975), ki krasi tudi naslovnico revije. Pišemo tudi, akšna je pomoč psa otrokom z Aspergerjevim sindromom in selektivnin mutizmom. Lotevamo se tudi sovenščine kot drugega jezika v vrtcih in šolah za otroke priseljencev.

V rubriki Duhovni izziv objavljamo prispevek o razlagi simbola mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Objavljamo tudi zapis o delu med brezdomci v Kijevu ter pesniški zapis ob pojavu epidemije koronavirusa.

V rubriki Izkušnje pišemo o Pisnem ocenjevanju ter o prostovoljstvu - vzoru solidarnosti v vrtcu.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina za leto 2020 je 23 €. Novi naročniki prejmejo lepo knjižno darilo. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo; lahko jo komu podarite. Naročite lahko tudi posamezni izvod po ceni 5,80 €. Številko 86 lahko naročite tukaj.

Revijo Vzgoja lahko naročite po telefonu 01/43-83-983 ali na elektronski pošti: revija.vzgoja@gmail.com.

 

Vabljeni k branju!

Anketa ob 20-letnici revije Vzgoja - 2019

V začetku leta 2019 smo na spletnih straneh pripravili anketo o reviji Vzgoja. Nanjo se je odzvalo 282 ljudi (s klikom na anketo), veljavni so podatki 141 oseb (ker so izpolnili večino ankete). Anketo je v celoti izpolnilo 109 oseb. Nekatere podatke predstavljamo.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v anketi sodelovali. Kdor bi še želel izraziti svoje mnenje, ga bomo veseli; to lahko stori tukaj.

Hvala za sodelovanje!

Vzgoja v KOŽ

Ob 20. letnici izhajanja revije Vzgoja smo se v Knjižnici Otona Župančiča 23. 4. 2019 pogovarjali o tem, kaj je vzgoja danes. Pri pogovoru so sodelovali snovalci revije, strokovnjaki s področja pedagoške znanosti in bralci revije. Vsi so bili vprašani o tem, kaj je danes bistvo vzgoje in o tem, kaj od tega najdejo v reviji, ki se v Sloveniji edina v celoti posveča vprašanju oblikovanja človeške osebnosti.

Vzgoja v oddaji Obzorja duha

V oddaji Obzorja duha so pripravili prispevek o 20. obletnici izhajanja revija Vzgoja. Oglejte si prispevek, če ste ga zamudili: https://4d.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174605604

Darilo za nove naročnike

Medse vabimo nove naročnike revije Vzgoja.

Vsak novi naročnik letne naročnine prejme knjižno darilo: http://www.revija-vzgoja.si/vzgoja/narocilo/

Pohitite!

20 let revije Vzgoja

V četrtek, 10. 1. 2019 smo praznovali 20 let obstoja revije Vzgoja.

V četrtek, 10. 1. 2019 smo praznovali 20 let obstoja revije Vzgoja.

Ob 11.00 smo imeli novinarsko konferenco. Njen posnetek lahko poslušate tukaj.

Ob 17.00 smo se zbrali pri sv. maši, ki jo je daroval provincial p. dr. Ivan Bresciani ob somaševanju dr. Romana Globokarja, p. dr. Robina Schweigerja in urednika revije Vzgoja, p. dr. Silva Šinkovca.

Ob 18.00 smo lahko prisluhnili pogovoru o Vzgoji in vzgoji. Pogovor z dr. Jano Kalin, dr. Antonom Medenom, dr. Romanom Globokarjem in dr. Silvom Šinkovcem je vodil g. Janko Jarc. Veseli smo teh let izhajanja, revija Vzgoja je v slovenskem prostoru zavzela pomembno mesto, želimo pa si, da bi svoje delo z nekaj nadaljevala in pri tem šla v korak s časom ter potrebami bralcev in družbe.

Po okrogli mizi smo se zbrali v sproščenem vzdušju, malce prigriznili in poklepetali, obujali spomine in se drug drugemu posvetili v prijetnem pogovoru.

Hvaležni smo vsem, s katerimi smo v teh letih sodelovali. Z upanjem se oziramo naprej, v naslednja ustvarjalna leta.

Akcija ob selitvi

Pripravili smo posebno prodajno akcijo ob selitvi - vsebinske komplete revije Vzgoja in nekaj zanimivih ter uporabnih knjig.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Oče dopušča več, on je tisti, ki je na primer z otrokom, ko skače s kakšnega roba. Najprej z nizke višine, potem pa vse višje, dokler ne izkusi, da mu ni več prijetno. Oče dopusti, mami se trga srce, ko vidi otroka tako skakati. A brez te izkušnje se bo otrok že prvič odpravil v skok s prevelike višine in posledice so lahko hude." 

Marko Juhant, Vzgoja 86, str. 9-10.


"Gre za držo čudenja nad skrivnostjo tega, kdo sem jaz sam, kaj je življenje, kaj je svet, in obenem za verjetje, da obstajajo stalnice in zakoni, ki jih lahko imenujemo 'red' in jih ne moremo podrediti svoji svobodi."

Branko Klun, Vzgoja 86, str. 19-20.


"Danes stroka izpostavlja predvsem njegovo (Valentina Vodnika, op. ur.) prvenstvo v slovenskem pesništvu in kratki prozi, njegovo zbirateljstvo ljudskega izročila ter razvijanje publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških besedil. Vodnik je pionir slovenske rodoslovne terminologije. Je eden prvih slovenskih prevajalcev umetnostnih in neumetnostnih besedil."

Ivo Branimir Piry, Vzgoja 86, str. 26-27.


"Otroci delajo v svojem ritmu, nekateri so nočne, drugi jutranje ptice. Učijo se načrtovanja, organiziranja, komunikacije in bontona preko elektronske pošte. Pospešeno se učijo dela z računalnikom. S sorojenci se povezujejo pri delu, igri in tudi pri spoznavanju nove učne snovi ..."

Bernarda Kejžar, Vzgoja 86, str. 31-33.


"Za normalen otrokov razvoj je pomembno, da doživi tudi stiske, zahteve in nepopuščanje. "

Simona Rečnik Fekonja, Vzgoja 86, str. 38-39.


Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

    "Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

    Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

    "Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


    "Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


    "Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


    "Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

    Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


    "Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


    "Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

    Pedičkova misel

    "Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

    Franc Pediček

    Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

    "Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

    "Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

    Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki