Izšla je nova številka Vzgoje

V Uvodniku urednik Silvo Šinkovec razmišlja o lepoti, ki ima mnogo obrazov in se odraža v mnogih stvareh: vedenju, dobroti, našem bivanju…

Žarišče 95. številke Vzgoje nosi naslov Kultura in lepo.

V uvodnem članku Robi Kroflič piše o vpetosti vzgoje v duhovno in materialno kulturo šolske skupnosti. Marijana Kolenko nas seznani s šolo kot kulturnim središčem, ki ni samo iluzija ampak je realna možnost. Bojan Žalec opiše pedagogiko odnosa in resonance ter nazorno prikaže šolo kot resonančno območje oz. kot območje odtujenosti. Tina Weilguny nas seznani s Kalokagathio, ki je bila kulturni cilj antične vzgoje. Gloria Orgolič je pripravila članek v katerem spregovori o kulturni raznolikosti v razredu. Špela Mosbruker pa predstavi povezavo med jezikom, naravo in pripovedovanjem zgodb. Dušica Kunaver predstavi primer iz svoje prakse na osnovi vprašanja Ali je že kdo videl Prešernov spomenik na Tromostovju?

V rubriki Naš pogovor je bil gost Silva Šinkovca Valentin Inzko, koroški Slovenec, ki se posveča politiki, kulturi, socialnim vprašanjem, vprašanjem miru in sožitja med narodi ter tudi prevaja.

V rubriki Biti Vzgojitelj nas Tina Šifrer Gazvoda seznani s svojo izkušnjo sprejema ukrajinskega begunca v svoj razred. Predstavljamo članek Lucije Ademoski o izzivih disleksije pri izobraževanju.

V rubriki Vzgojni načrt Branko Koderman piše o vrednotah med družino in šolo.

Robert A. Jernejčič spregovori o strahu in pogumu, s katerima se sooča učitelj, ko v delo uvaja spremembe.

V rubriki Starši Martin Kuchling bralce sezani s pomenom uporabe in ohranjanja svojega manjšinskega jezika. Članek je v celoti objavljen v zborniku Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto. Lidija Slana govori o projektu Vrt prijaznosti, ki so ga izvedli v vrtcu. Helena Jeriček Klanšček, Vesna Pucelj in Varineja Drašler predstavijo raziskavo o občutjih mladih, doživljanju šole in podpori družine ter vrstnikov med pandemijo covida-19.

V Področjih vzgoje dr. Milček Komelj predstavi delo slikarja Janeza Vidica: Novo popoldne, ki je na stari kmečki skrinji upodobil stensko uro. Ana Senegačnik Kurnik razkrije svojo izkušnjo dela z metodo Bal-A-Vis-X pri urah dodatne strokovne pomoči.

Rubrika Duhovni izziv s člankom Slavka Rebca popelje bralce v razmislek o poslanstvu pedagoških delavcev, ki jih Gospod pošilja v svet kot delavce na svojo žetev.

V rubriki Izkušnje predstavljamo članek Mateje Nastran o romanju z učenci po slovenski Jakobovi poti. Slađana Trapić piše o pomenu doživljanja gozda in oblikovanju odnosa otrok do gozda.

V rubriko Nova spoznanja smo vključili kratke predstavitve treh diplomskih del iz pedagoškega področja.

V rubriki Bralni namig ponujamo nekaj dobrih knjig, ki bodo nagovorile učitelje, vzgojitelje in starše ter tudi otroke in mladostnike.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase.

Revija izide štirikrat letno, naročnina je 23 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo; lahko jo komu podarite. Naročite lahko tudi posamezni izvod - številko 95 lahko za samo 5,80 € naročite tukaj.

Revijo Vzgoja lahko naročite po telefonu 01/43-83-983 ali na elektronski pošti: revija.vzgoja@rkc.si.

Vabljeni k branju!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Ljubezni ne moremo popolnoma nadzorovati, zato pravimo, da nas ljubezen zadene. Ljubezni in resonance ne moremo izsiliti in jo poljubno proizvajati. Inženiring ljubezni in resonance ni možen. V odnosu resonance smo lahko samo z entiteto, ki ohrani del svoje samostojnosti, avtonomije."

Bojan Žalec, Vzgoja 95, str. 9-10.

"Takšne osebe so izrazito vizualne, saj opazujejo predmet z več zornih kotov in o njem tako tudi razmišljajo. So zelo ustvarjalne, inovativne, spretne v športu ter imajo bogato domišljijo. Odlikuje jih izjemno hitro, globoko, temeljito in obsežno neverbalno razmišljanje v slikah. Zelo se zavedajo svojega okolja."

Lucija Ademoski, Vzgoja 95, str. 25-26.

"Jezik seveda ni zgolj občevalno sredstvo, temveč ima tudi močno identifikacijsko vrednost. To velja še posebej za govorce manjšinskih jezikov, ki jih odlikujeta poseben čut za jezik in prizadevanje za njegovo zaščito, saj je jezik zanje tudi močan dejavnik identitete."

Martin Kuchling, Vzgoja 95, str. 31-32.

"Majhnim otrokom ponuja pogoste, redne priložnosti za igranje na prostem, v naravnem okolju, pogosto v gozdu, ob skoraj vsakem vremenu, in to skozi vse leto. Prizadeva si spodbujati povezanost otrok z naravo. Z zunanjo igro in učenjem otroci razvijajo samozavest, neodvisnost in spoznavajo resnično življenje."

Slađana Trapić, Vzgoja 95, str. 44-45.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)

"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)

"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)

"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)

"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)

"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki