Človek s smislom za humor zna na prikupen način odstranjevati številne ovire svobodi in veselju.

Bernhard Häring

Izšla je nova številka Vzgoje

V žarišču 91. številke revije Vzgoja smo se posvetili razmisleku o izražanju čustev. Različni avtorji analiziajo in z različnih zornih kotov pogledajo na razvoj čustvene inteligence, na čustveno inteligenco in digitalno kulturo, govorico čustev, predstavili smo komuniciranje in izražanje čustev gluhih v znakovnem jeziku, iz osebnih izkušenj avtorjev smo spoznali zadrege pri izražanju čustev in moč čustev, ki spregovorijo brez besed ter terapevtov pogled na omenjeno osebno izkušnjo.  

V rubriki Naš pogovor se je dr. Silvo Šinkovec pogovarjal s p. mag. Miranom Žvanutom, športnikom in duhovnikom. Govorila sta o športu, jezuitih, o samostojnosti naše države in še marsičem.

V rubriki Biti vzgojitelj predstavljamo drugi del članka o kulturi, inkulturaciji in domoljubju. Spoznamo razmišljanje o učenju, ki izvira iz življenja in oblikuje celega človeka, ne le njegov um. Predstavljen je tudi govor ob slovesu dr. Marka Kremžarja in njegova pesem Slovenija v svetu.

V rubriki Vzgojni načrt  lahko preberemo članka o pripravljanju otrok na vlogo aktivnega državljana in o vzgoji srednješolcev za kulturne državljanje.

V rubriki Starši objavljamo članke o vplivu zaslonov na otroke, o branju in bralnem nahrbtniku ter o pomenu besed slovó in slôvo.

V rubriki Področja vzgoje Milček Komelj predstavlja delo, ki ga je ustvaril Herman Gvardjančič: Pesmi za Nico (My only child) (2004) in krasi tudi naslovnico revije. Pišemo tudi o stigmatizaciji in ovirah za inkluzijo ter o javnih vrtcih in vrtcih montessori. 

V rubriki Duhovni izziv objavljamo zapis Slavka Rebca, ki nam predstavi posebnega kolega.

V rubriki Izkušnje pišemo o zanimivem načinu dela pri matematiki in spoznavanju števila pi ter spoznamo razmišljanje avtorice o angleščini od zgodnjega otroštva do mladostništva.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina  je 23 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo; lahko jo komu podarite. Naročite lahko tudi posamezni izvod - številko 91 lahko za samo 5,80 € naročite tukaj.

Revijo Vzgoja lahko naročite po telefonu 01/43-83-983 ali na elektronski pošti: revija.vzgoja@rkc.si.

 

Vabljeni k branju!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

 

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Ob naročilu revije Vzgoja prejmete DARILO!

Ob naročilu revije Vzgoja prejmete DARILO - dodatno revijo Vzgoja iz zaloge. Akcija je omejena. 

Ob naročilu posameznega izvoda revije prejmete 1 darilni izvod, ob celoletni naročnini na revijo prejmete 3 darilne izvode revije Vzgoja.

Naročite si dobro branje!

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Namesto da bi se spraševali, kako se v danem trenutku počutimo, razmišljamo o tem, kako bi bilo prav, da se počutimo, da bi ugajali, da ne bi pokazali svojega pravega jaza." 

Klara Ramovš, Vzgoja 91, str. 7-9.


"Učitelji in vsi, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, dobro vedo, da dijakov ne morejo 'hraniti' samo z informacijami ali vsebinami z najrazličnejših zelo pomembnih in zanimivih področij, ampak morajo nujno skrbeti tudi za njihovo čustveno dimenzijo."

David Kraner, Vzgoja 91, str. 17-19.


"Izredno pomembno je, da otroka pri gledanju risank spremlja nekdo od odraslih in se o vsebini pogovarja z njim ter risanko komentira primerno otrokovi starosti, da otrok usmeri pozornost tudi na odraslega, ne samo na zaslon.​​​​​​"

Tatjana Jakovljević, Vzgoja 91, str. 32-33.


"Dan števila π je praznik, s katerim vsako leto 14. marca obeležujemo matematično konstanto π (pi). V ameriškem formatu datumov je namreč 14. marec zapisan kot 3/14, kar so prve tri števke π. Praznika so se spomnili navdušenci nad matematiko v Združenih državah Amerike, ki so začeli na ta dan prirejati proslave, na katerih jedo pite (zaradi besedne igre, angleška beseda za pito – pie – se izgovarja enako kot pi), in tekmujejo v pomnjenju števila π."

Inez Ceglar, Vzgoja 91, str. 44-45.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

    "Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

    Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

    "Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


    "Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


    "Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


    "Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

    Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


    "Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


    "Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

    Pedičkova misel

    "Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

    Franc Pediček

    Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

    "Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

    "Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

    Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki