Izšla je 110. številka Vzgoje

marec 16, 2026

Naslov Uvodnika, izpod peresa urednika Silva Šinkovca, je Domišljija in resničnost. V njem se naveže na človekovo sposobnost predstavljati si nekaj, česar še ne pozna.

Žarišče 110. Vzgoje nosi naslov Vloga pravljice za osebno rast. V uvodnem članku Silvo Šinkovec razkriva vlogo pravljic pri vzgoji otrok. Preberemo lahko prispevek Nežke Černe Gec o spoznavanju slovenske zgodovine skozi knjige za domače branje. Vanja Hočevar je svoj članek posvetila knjižnim junakom. Neža Zakrajšek nas seznani z ljudsko pravljico, ki je vir izročila in navdiha. Sledi članek Darje Arh Centrih o pravljični Sloveniji. Vida Truden je svoj članek naslovila Smo slišali ptičice peti. V nadaljevanju Urška Vrbovšek odpira pogled na ljudsko pravljico v glasbeni preobleki. Ifigenija Simonović pa razmišlja, da so zgodbe ubesedeno življenje.

V rubriki Naš pogovor je Silvo Šinkovec gostil Heleno Fojkar Zupančič, eno najvidnejših slovenskih zborovskih dirigentk, pedagoginj in strokovnjakinj za vokalno tehniko.

V rubriki Biti vzgojitelj Albin Vrabič predstavi ABC analizo, ki je ključnega pomena za poučevanje. Mateja Ilar raziskuje medvrstniško nasilje, ki se pojavlja že v prvem razredu. Mihaela Kastelec podaja svoje izkušnje o pisanju kot krepitvi lastnih in narodnih korenin.

V rubriki Starši se nadaljuje niz člankov o umetni inteligenci Octaviana M. Machidona z naslovom Vrnitev k srcu, ki se v tokratni številki naveže na Katoliško cerkev. Katja Lavrin opiše primer kako pristopiti k poučevanju slovenske ljudske pesmi učence s primanjkljaji na področju komunikacije.

V rubriki Področja vzgoje dr. Milček Komelj predstavi sliko Ivana Groharja Bajka/Pravljica.

Boštjan Grošelj je pripravil prispevek v katerem postavlja vprašanje zakaj (so)ustvarjati družbo.

V rubriki Duhovni izziv je zapis pridige Petra Lavriha, ki jo je posvetil pedagoškim delavcem in se osredotoča na odkrivanje in negovanje talentov, ki jih Bog zasadil. Marjan Sedej z nami deli svoje misli o prepoznavanju družbene zrelosti po njenem odnosu do najbolj ranljivih.

V rubriki Izkušnje lahko preberete prispevek Mateje Košmrlj o nekoliko drugačnem Prešernovem Povodnem možu. Barbara Orešnik, Tina Kosi in Andreja Nagode Burger so napisale prispevek o bralni znački, ki so jo na njihovi šoli poimenovali po Petru Pavlu Glavarju. Veronika Fajdiga se je v maturitetni nalogi pri informatiki posvetila programiranju in v članku povzame svojo pot od igranja računalniških iger do njihovega programiranja.

V rubriki Bralni namig pa predstavljamo štiri knjige, ki bodo zanimivo branje in nudijo pomoč pri osebni rasti.

V rubriki Nova spoznanja predstavljamo dve diplomski deli in eno doktorsko disertacijo.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase.

Revija izide štirikrat letno, naročnina za leto 2026 je 29 €. Letna naročnina na revijo je lahko lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je samo 7,50 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti info@revija-vzgoja.si ali po telefonu na 070 449 331 v času uradnih ur (torek in četrtek, od 9h do 12h).

Vabljeni k branju!

100. številka revije Vzgoja - okrogla miza

Ob 100. številki revije Vzgoja s strokovnjaki o vzgoji. Z nami so bili poleg urednika p. dr. Silva Šinkovca, dr. Simona Kustec, dr. Sebastjan Kristovič, Marijana Kolenko, Štefan Krapše in Tatjana Jakovljević. Hvala vsem za besede spodbude ob jubileju in modre misli o vzgoji!

Pri sv. Jakobu v Ljubljani je 15. 2. 2024 potekala okrogla miza ob 100. številki revije Vzgoja z naslovom Okolje v katerem mladi odraščajo, ki jo je organiziralo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval urednik revije p. dr. Silvo Šinkovec, pri njej pa je prepeval bas baritonist Marcos Fink, ki je zbranim zapel tudi ob uvodu okrogle mize. Na njej so sodelovali urednik Šinkovec, dr. Simona Kustec, nekdanja ministrica za izobraževanje znanost in šport ter redna profesorica na Univerzi na Primorskem; Marijana Kolenko ravnateljica OŠ Lava; Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena v vrtcu Antona Medveda Kamnik; dr. Sebastjan Kristovič, redni profesor iz področja psihologije na Univerzi Alma Mater Eruopaea, ter Štefan Krapše, odgovorni urednik revije Educa.

Izjava za javnost - posnetek

Okrogla miza - posnetek

Obzorja duha (TV SLO 1), 21. 4. 2024

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 28 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 29 €.

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Pravljice spremljajo človeka od najzgodnejšega otroštva. So del družinskega življenja, večernega pripovedovanja, otroške literature in šolskega programa. Čeprav so izmišljene, nosijo v sebi globoka življenjska sporočila, zaradi katerih pomembno vplivajo na otrokovo doživljanje sveta, razvoj govora, oblikovanje vrednot in osebnosti. Že antični filozof Platon je opozarjal, da ni vseeno, kakšne zgodbe poslušajo otroci, saj pripovedi oblikujejo njihovo dušo in značaj."

Silvo Šinkovec, Vzgoja 110, str. 5-6.

"Glavna junaka zgodbe sta škrat Slov in njegova žena Enija, ki vladata kraljestvu v obliki kokoške. Bivata v gradu nad Ljubljano in naokoli potujeta na hrbtu zmajčka Ljuba. Imata sedem hčera. Vsaka od njih po poroki prevzame del kraljestva: Greta se
poroči na Gorenjsko, Petra na Primorsko, Nina na Notranjsko, Daša na Dolenjsko, Štefka na Štajersko, Kaja na Koroško in Polona v Prekmurje."

Darja Arh Centrih, Vzgoja 110, str. 14-15.

"Ljudsko slovstvo nam tako omogoča ogromno možnosti za spreminjanje samega besedila. Prav ta lastnost je bila zame pri izboru besedila za ustvarjanje pravljice z glasbo zelo pomembna. Zavedala sem se, da glasba ni le dodatek, ampak mora v pravljici z glasbo postati del zgodbe. Besedilo smo zato najprej zelo oklestili, saj se je šele potem v njem pojavil prostor, ki smo ga lahko napolnili z glasbo."

Urška Vrbovšek, Vzgoja 110, str. 18-19.

"Medvrstniško nasilje je pojav, ki se lahko pojavi že v najzgodnejših letih šolanja in ima dolgoročne posledice za čustveni, socialni in učni razvoj otrok. V prvem razredu osnovne šole otroci intenzivno razvijajo socialne kompetence, oblikujejo prva trajnejša prijateljstva ter se učijo osnovnih pravil sobivanja. Nasilje, tudi v obliki drobnih posmehov, izključevanja ali fizičnih oblik, lahko negativno vpliva na otrokovo samozavest, občutek varnosti in pripravljenost za učenje."

Mateja Ilar, Vzgoja 110, str. 28-29.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)

"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)

"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)

"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)

"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)

"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki