Izšla je 102. številka Vzgoje

Naslov tokratnega Uvodnika urednika Silva Šinkovca je Laž. V njem razmišlja o moči besed, ki lahko zavajajo in vodijo v zmoto.

Žarišče 102. Vzgoje nosi naslov O kulturi demokracije. V uvodnem članku Anton Jamnik poda nekaj misli o demokraciji, ki ima temelje v dostojanstvu človeške osebe. Simona Kustec je predstavila svoj pogled na vrednote demokracije in vzgojo izobraževanja. Andreja Barle Lakota razmišlja o povezavi med osebnostjo in demokracijo. Žiga Turk podaja strokovni pogled na morebitni konec demokracije in razmišlja kaj bo po tem. Sebastjan Kristovič je pripravil članek v katerem se sprašuje kako razvijati samostojno in ustvarjalno osebnost. V članku Sama Repoluska spoznamo izzive razvoja slovenskega šolstva. Suzana Plemen in Šemso Veladžić z nami delita izkušnjo sodelovanja pri projektu v katerem so povezali šolo z gospodarstvom.

V rubriki Naš pogovor je Magdalena Jarc gostila Oleksiia Ternovoia, ravnatelja šolskega centra iz Ukrajine, ki je sodeloval na Mednarodni konferenci o vzgoji za ljubezen do domovine in države.

V rubriki Biti vzgojitelj Bogomir Novak zagovarja vseživljenjsko vzgojo. Predstavljamo misli Matije Nareda o reformaciji in njenem vplivu na šolstvo. Jana Mlačnik predstavlja uporabo pripomočkov v svetovanju odraslim.

V rubriki Vzgojni načrt Bojana Dimc piše o spodbujanju radovednosti pri učencih. Urška Vidmar je članek naslovila Cilji, pravila in pričakovanja v učilnici.

V rubriki Starši Tanja Rozina opiše izkušnjo obiska predšolskih otrok na kmetiji. Julijana Veber nam ponuja v branje pesem z naslovom Spev zavestnemu Slovencu. O pomenom otroške risbe pa nam spregovori Tina Jeras.

V rubriki Področja vzgoje dr. Milček Komelj predstavi delo slikarja Janeza Bernika: Mandator. Darko Košič v svojem članku z nami deli razmišljanje o urjenju veščin odločanja. Matjaž Turk osvetli nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja gozdarstva. Moja draga Žabica pa je naslov besedila, ki ga je napisal Marko Mrzlikar.

V rubriki Duhovni izziv lahko preberemo prispevek Ane Kostanjšek Ostane ljubezen, Sandre Kozorog Košuta Razodevanje Jezusove osebnosti v evangeliju po Marku in besedila Janka Jarca s skupnim naslovom Neprenehoma molite.

V rubriki Izkušnje predstavljamo članek Nevenke Tomšič-Iskra o vključitvi ljudskega slovstva v pouk književnosti in o doživljajski pedagogiki pri delu z nadarjenimi v vrtcu o kateri je pisala Larisa Senekovič. Simona Stajan piše o dečku s polževim vsadkom. Tipam ozvezdja je naslov članka Borisa Khama, v katerem predstavi astronomsko delavnico za slepe in slabovidne.

V rubriki Bralni namig predstavljamo nekaj dobrih knjig s področja vzgoje in izobraževanja, ki bodo v pomoč učiteljem in staršem.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase.

Revija izide štirikrat letno, naročnina za leto 2024 je 26 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je za samo 6,60 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti revija.vzgoja@rkc.si ali po telefonu 01/43-83-983.

Vabljeni k branju!

100. številka revije Vzgoja - okrogla miza

Ob 100. številki revije Vzgoja s strokovnjaki o vzgoji. Z nami so bili poleg urednika p. dr. Silva Šinkovca, dr. Simona Kustec, dr. Sebastjan Kristovič, Marijana Kolenko, Štefan Krapše in Tatjana Jakovljević. Hvala vsem za besede spodbude ob jubileju in modre misli o vzgoji!

Pri sv. Jakobu v Ljubljani je 15. 2. 2024 potekala okrogla miza ob 100. številki revije Vzgoja z naslovom Okolje v katerem mladi odraščajo, ki jo je organiziralo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval urednik revije p. dr. Silvo Šinkovec, pri njej pa je prepeval bas baritonist Marcos Fink, ki je zbranim zapel tudi ob uvodu okrogle mize. Na njej so sodelovali urednik Šinkovec, dr. Simona Kustec, nekdanja ministrica za izobraževanje znanost in šport ter redna profesorica na Univerzi na Primorskem; Marijana Kolenko ravnateljica OŠ Lava; Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena v vrtcu Antona Medveda Kamnik; dr. Sebastjan Kristovič, redni profesor iz področja psihologije na Univerzi Alma Mater Eruopaea, ter Štefan Krapše, odgovorni urednik revije Educa.

Izjava za javnost - posnetek

Okrogla miza - posnetek

Obzorja duha (TV SLO 1), 21. 4. 2024

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 25 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 26 €.

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Vrednote kot civilizacijske vrline nekega okolja so tudi v odnosu do njenega sistema VIZ ter njegovih nosilcev odraz vrednot demokracije celotne družbe, pa tudi obratno – tisto, kar postaja vrednota družbe, se bo odrazilo v sistemu VIZ, in tisto, kar je vrednota sistema VIZ, se odraža v podobi družbe."

Simona Kustec, Vzgoja 102, str. 6-8.

"Demokracija je otrok Zahoda. Nastala je lahko samo na krščanskih temeljih spoštovanja človekovega dostojanstva. Samo na podlagi krščanske vere v vsakega posameznika, ki je ustvarjen po božji podobi, ki razlikuje dobro in zlo, je bilo mogoče postaviti sistem, ki tem ljudem zaupa, da bodo izbirali prave voditelje in dobre rešitve."

Žiga Turk, Vzgoja 102, str. 11-12.

"Kot družba si nismo postavili temeljnega eksistenčnega vprašanja: Kaj je smisel vseh naših prizadevanj? Brez tega bodo naš svet tako kot zdaj premetavali le naključni spleti odločitev elit, ekonomskih interesov in zakonov močnejših, kar pa se lahko konča kjerkoli, zelo malo verjetno pa tam, kjer bi bilo za človeštvo in stvarstvo res dobro."

Samo Repolusk, Vzgoja 102, str. 15-17.

"Želela sem prižgati in prepoznati tisto iskrico, ki loči nemirnega otroka od radovedno nadarjenega. Z aktivnimi oblikami in metodami dela ter medpredmetnimi povezavami smo razvijali nadgradnjo dela pri pouku in izven njega, vključujoč individualizacijo in diferenciacijo. Upali smo si stopiti malo čez rob."

Bojana Dimc, Vzgoja 102, str. 30-31.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)

"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)

"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)

"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)

"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)

"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki