Človek s smislom za humor zna na prikupen način odstranjevati številne ovire svobodi in veselju.

Bernhard Häring

100. številka revije Vzgoja - okrogla miza

Ob 100. številki revije Vzgoja s strokovnjaki o vzgoji. Z nami so bili poleg urednika p. dr. Silva Šinkovca, dr. Simona Kustec, dr. Sebastjan Kristovič, Marijana Kolenko, Štefan Krapše in Tatjana Jakovljević. Hvala vsem za besede spodbude ob jubileju in modre misli o vzgoji!

Pri sv. Jakobu v Ljubljani je 15. 2. 2024 potekala okrogla miza ob 100. številki revije Vzgoja z naslovom Okolje v katerem mladi odraščajo, ki jo je organiziralo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval urednik revije p. dr. Silvo Šinkovec, pri njej pa je prepeval bas baritonist Marcos Fink, ki je zbranim zapel tudi ob uvodu okrogle mize. Na njej so sodelovali urednik Šinkovec,  dr. Simona Kustec, nekdanja ministrica za izobraževanje znanost in šport ter redna profesorica na Univerzi na Primorskem; Marijana Kolenko ravnateljica OŠ Lava; Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena v vrtcu Antona Medveda Kamnik; dr. Sebastjan Kristovič, redni profesor iz področja psihologije na Univerzi Alma Mater Eruopaea, ter Štefan Krapše, odgovorni urednik revije Educa.

Izjava za javnost - posnetek

Okrogla miza - posnetek

Izšla je 100. številka Vzgoje

Naslov tokratnega Uvodnika urednika Silva Šinkovca je Jezik ljubezni. V njem spregovori o pomenu besed, jezika, branja in ljubezni do materinščine.

Naslov žarišča 100 Vzgoje nosi naslov Srce polno ljubezni.

V uvodnem članku Marijana Kolenko razmišlja o poslanstvu šole pri oblikovanju učencev po načelu učimo se biti človek. Anton Jamnik je svoj članek naslovil Srce govori srcu ter spregovoril o pomenu osebnega vplivanja učiteljev na učence. Andrej Perko opisuje vzgojo za učiti se biti, ki je četrti steber Unesca. Verena Perko predstavi vseživljenjsko učenje za biti, ki pomeni učenje za življenje. Ksenija Fänrich Vuga je pripravila članek v katerem spregovori o učenju življenja v skupnosti. Silvo Šinkovec izrazi svoje misli o potrebnosti pedagoške zasnove in vzgojenega načrta v šolah. Preberemo lahko članek Toneta Peršaka z razmišljanjem o vlogi jezika in knjige. Erika Ašič predstavi mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države katere vodilna tema je bila jezik kot temelj narodne identitete. Angelca Žerovnik razkrije svoj pogled na izid 100. Vzgoje.

Za rubriko Naš pogovor je Irena Zevnik prilagodila dramsko igro, kjer v virtualnem pogovoru Blaž in Neža z A. M. Slomškom odkrivata njegova razmišljanja, ki so še vedno aktualna.

V rubriki Biti vzgojitelj Matija Horvat seznani bralce z nujnimi spremembami v šolstvu in potrebno demokratizacijo šolstva. Predstavljamo misli Verene Perko o njenem pogledu na pomen revije Vzgoja. Vključili smo Zgodbo o godcu Marjana Škvarča, ki nas spodbuja k razmisleku. Monika Deželak Trojar pa spregovori o jezuitskih gledališčih, ki so od 16. stoletja dalje delovala na našem ozemlju.

V rubriki Vzgojni načrt Roman Brunšek piše o javni šoli, kjer se učitelji pogosto počutijo kot v verigah. Robert Tekavec nadaljuje s seznanjanjem bralcev s spolnimi zlorabami otrok preko interneta. Jože Mlakar pa z nami deli misli ob stoti številki revije Vzgoja.

V rubriki Starši Benjamin Tomažič predstavi razmišljanje o oblikovanju digitalno odgovornih in čustveno uravnoteženih posameznikov. Sašo Božič piše o zakonodaji in pravu v šolstvu.

V rubriki Področja vzgoje dr. Milček Komelj predstavi delo slikarja Franca Jelovška: Avtoportret z gorečim srcem.

V rubriki Duhovni izziv Jože Ramovš z nami deli svoje razmišljanje o prijateljevanju kot lepi pot v duhovnem razvoju. Matevž Vidmar piše o pomenu vzgoje v postsinodalni spodbudi Radost ljubezni papeža Frančiška. Tanja Povšnar Vrečar nas povabi na svetopisemski maraton, ki bo v januarju. Preberemo si lahko še drugo zgodbo Marjana Škvarča Zgodba o treh modrih.

V rubriki Izkušnje predstavljamo članek Marjete Volasko, z naslovom Deklica z rastočo knjigo je dobila nov list. Silvo Šinkovec opiše pozitivne zglede podjetja, ki podpira gibanje Rastoča knjiga. K članku so dodane tudi misli vodilnega moža tega podjetja.

 

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina  za leto 2023 je 26 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je za samo 6,60 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti revija.vzgoja@rkc.si ali po telefonu 01/43-83-983.

Vabljeni k branju!

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 25 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 26 €. 

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

Voščilo

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

 

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Z učenjem postajamo bolj modri, da lahko koristno in pravilno uporabljamo svoje znanje in sposobnosti, da se zavemo, kdo smo v odnosu do drugih. Z izobraževanjem se ne nazadnje učimo kontrolirati svoje obnašanje, spoštovati druge ljudi in razvijati sočutje do njih."

Andrej Perko, Vzgoja 100, str. 10-11.

 

"Člani mreže Unescu pridruženih šol delujejo v duhu kulture miru in nenasilja, strpnosti in sodelovanja, sprejemanja drugačnosti, v poglobljeni skrbi za osebnostni razvoj vsakega posameznika in za ohranitev naravne in kulturne dediščine ter širše, našega skupnega doma – planeta Zemlje."

Ksenija Fänrich Vuga, Vzgoja 100, str. 15-16.

 

"Kadar berem knjigo, vedno vstopam v razmerje »sva«, vsaj v slovenščini, oziroma tudi v razmerje »smo«, kajti zbir posameznikov, ki beremo isto knjigo, je že tudi skupnost in ta skupnost z izkušnjo, ki jo doživi ob branju, hočeš nočeš deluje na skupnost v celoti, ki ji pripadamo."

Tone Peršak, Vzgoja 100, str. 19-20.

 

"Šola mora biti avtonomen, posvečen svet, namenjen sobivanju in ustvarjalnemu vzgojno-izobraževalnemu sodelovanju učencev in strokovnih delavcev. Okolje, kjer bo šolanje naših otrok vrednota in pedagoško delo spoštovano."

Roman Brunšek, Vzgoja 100, str. 31-32.

 

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki