Ime nič ne velja; vprašanje je, kakšen je človek, ki ga ima.

Josip Jurčič

Izšla je nova številka Vzgoje

V Uvodniku urednik Silvo Šinkovec razmišlja o osebnem imenu, njegovem pomenu in identifikacijski vlogi ter tudi o imenu ustanov.

Žarišče 93. številke Vzgoje nosi naslov Kako ti je ime?

V uvodnem članku Jože Ramovš piše o nagovarjanju po imenu v osebnem pogovoru, ki ustvari pristen osebni odnos. Jože Faganel nas seznani z utrinki razmišljanj o imenih in priimkih, ki se nanašajo na njegove bogate izkušnje. Dejan Hozjan analizira imena javnih osnovnih šol v Sloveniji in se sprašuje kako poimenovanja vplivajo na identiteto zaposlenih in učencev. Dragica Motik predstavi osebno ime kot identifikacijsko sredstvo in članek zaključi s primeri socialnih iger, ki so primerne za spoznavanje imen v skupini. Anton Medved je pripravil članek, v katerem so člani zakonskega občestva Sončnice prestavili izbira otrokovega imena kot odgovorno nalogo. Bernarda Mal razmišlja o lastnih imenih in predstavi razmišljanja učencev o tej temi.

V rubriki Naš pogovor je Silvo Šinkovec gostil Gašperja Hrastelj, direktorja Urada za Unesco in generalnega sekretarja Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Njegovi odgovori zaključijo temo prejšnje številke Vzgoje, ki je bila posvečena Unescovi pedagogiki.

V rubriki Biti Vzgojitelj nas Bogomir Novak seznani z antičnimi, svetopisemskimi in eksistencialno pedagoškimi temelji rezilientnosti, saj se v času pandemije pogosto sprašujemo o odpornosti.

Predstavljamo članek Erike Ašič o odgovornem ohranjanju slovenske identitete, kar je bila tema tretje mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine. Več o tem je napisano v zborniku, ki je bil izdan ob konferenci.

Rubrika Vzgojni načrt se začne s člankom Eve Zaman, ki piše o bralni motivaciji kot temelju šolskega uspeha in o pomenu spodbujanja le te. Barbara Režek razmišlja o spodbudnem učnem okolju in pozitivni šolski klimi, pa tudi o domačem in družinskem okolju. Dragica Motik predstavi seminar za mentorje učencem, ki bodo sodelovali na natečaju Košara – izdelek slovenskega pletarstva. Vsi udeleženci so poleg teoretičnega dela opravili tudi praktični del in spletli vsak svojo košaro.

V rubriki Starši nas Bojan Kovačič seznanja z družinskim učenjem ljudskih in umetnih otroških pesmic, s pomočjo videoposnetkov na portalu Razlagamo.si. Portal je v pomoč staršem pri uvajanju otrok v svet petja. Jana Mlačnik spregovori o boljšem prenosu znanja v prakso in vseživljenjskem učenju. Neformalno izobraževanje odraslih mora težiti k uporabnosti znanja.

V Področjih vzgoje dr. Milček Komelj predstavi delo slikarja Ivana Grohar: Macesen. Slikarjev podpis na drevesnem deblu se odlično dopolnjujejo s temo žarišča, ki govori o imenih. Zorko Vičar piše o astronomiji v šoli in predstavi svoj pogled na njeno zapostavljenost med drugimi učnimi predmeti.

Slavko Rebec v Duhovnem izzivu predstavi vajo, ki spodbuja k ozaveščanju Božje bližine z naslovom Ne boj se in nas vabi, da opravimo katero od predstavljenih vaj.

Izkušnje z nami deli Nevenka Tomšič Iskra, ki se posveti primeru iz prakse in predstavi priložnosti prostoizbirnih besedil. Pri pouku so z dijaki spoznavali poezijo Nika Grafenauerja. Nuša Rutar pa spregovori o gibalno oviranih učencih v učno-vzgojnem procesu in predstavi stopnje gibalne oviranosti.

V rubriki Bralni namig ponujamo nekaj dobrih knjig, ki bodo v pomoč učiteljem, vzgojiteljem in staršem, predstavljamo pa tudi knjigi za najmlajše bralce.

V rubriki Nova spoznanja predstavljamo magistrsko delo Mateje Kolmanič z naslovom Analiza videoposnetkov za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu Razlagamo.si.

 

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina  je 23 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo; lahko jo komu podarite. Naročite lahko tudi posamezni izvod - številko 93 lahko za samo 5,80 € naročite tukaj.

Revijo Vzgoja lahko naročite po telefonu 01/43-83-983 ali na elektronski pošti: revija.vzgoja@rkc.si.

 

Vabljeni k branju!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

 

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Zakaj je nagovarjanje bližnjega z njegovim osebnim imenom tako pomembno? Vzpostavi osebni stik. Ime, ki ga izgovorimo s prijetnim tonom, odpre komunikacijski kanal z nagovorjenim. Nakaže, da bomo povedali nekaj prav njemu. V ospredju bo on kot človek."

Jože Ramovš, Vzgoja 93, str. 5-7.


"Analiza imen javnih osnovnih šol v Sloveniji nas privede do spoznanja, da ima relativno malo osnovnih šol (175 ali 38,9 %) v svojem nazivu ob imenu kraja še dodatno ime, ki bi lahko bilo dodaten element identifikacije zaposlenih in učencev. Pri analizi šol, ki vsebujejo še dodatno ime, pa se velika večina šol imenuje po osebnostih s področja kulture in politike."

Dejan Hozjan, Vzgoja 93, str. 10-11.


"Raziskave kažejo, da ne glede na to, kako se znanje pridobiva (formalno ali neformalno), velja, da ima ustrezno varno in spodbudno učno okolje številne ugodne posledice. Varno in spodbudno učno okolje sproži osebne odzive nanj, ti pa pričajo o tem, kako (dobro) se v njem počutimo oz. kako ga doživljamo. Tukaj se srečamo s pojmom kultura ali klima, ki zaznamuje določeno okolje in je preplet različnih dejavnikov, ki vplivajo na vse vpletene v šoli ali v kakšnem drugem družbenem okolju."

Barbara Režek, Vzgoja 93, str. 28-29.


"Z vključitvijo v šolski program kot obvezni samostojni predmet bi lahko astronomija dodala nov smisel, pa tudi nekaj svežine v mozaik dolgoletnega izobraževanja naših otrok. Astronomija poglablja tako razumevanje našega sveta (tudi preko sinteze ostalih naravoslovnih in delno humanističnih vsebin) kot tudi razumevanje nas samih na potepinki Zemlji…"

Zorko Vičar, Vzgoja 93, str. 40-41.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

    "Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

    Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

    "Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


    "Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


    "Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


    "Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

    Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


    "Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


    "Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

    Pedičkova misel

    "Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

    Franc Pediček

    Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

    "Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

    "Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

    Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki