Izšla je nova številka Vzgoje

V žarišču 89. številke revije Vzgoja pišemo o krizi. Različne avtorje smo vprašali o krizi - kaj je kriza, kako jo doživljajo odrasli in kako otroci ter kako jo lahko premagamo. Nekaj avtorjev piše o svojih izkušnjah življenja in dela v času epidemije, kar je svojevrstna kriza. Beremo lahko tudi o pozitivnih stvareh, ki so jih v času epidemije zaznali petošolci, srednješolci in študentje.

V rubriki Naš pogovor se je Erika Ašič pogovarjala z dr. Sebastjanom Kristovičem. Pogovor je zajel vrsto tem - od logoterapije, poslanstva učitelja in staršev, vpliva epidemije, šolanja na daljavo do tega, kaj človeka vleče naprej, četudi je v težki situaciji.

V rubriki Biti vzgojitelj predstavljamo Jurija Vego ter članek o tem, kaj v današnji dobi pomeni biti vzgojitelj.

V rubriki Starši objavljamo drugi del članka o avtoriteti učitelja v očeh starša. Pišemo o tem, kako rasteta ljubezen in sočutje, o sistemu izobraževanja ter o karticah veselja - zanimivem in poučnem načinu domačih nalog za otroke.

V rubriki Področja vzgoje Milček Komelj predstavlja delo, ki ga je ustvaril Rihard Jakopič: Kristus tolažnik (ok. 1932) in krasi tudi naslovnico revije. Pišemo tudi o empatiji v predšolskem obdobju ter o motnjah senzorne integracije pri otrocih.

V rubriki Duhovni izziv objavljamo razmišljanje Slavka Rebca o tem, kako je tudi v času, ko poteka šolanje in delo na daljavo, pomembno, da smo si v srcu blizu.

V rubriki Izkušnje pišemo o bralnih minutkah v knjižnem kotičku ter o obravnavi Kosmačevih del v srednji strokovni šoli.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase.

Revija izide štirikrat letno, naročnina je 23 €. Novi naročniki prejmejo posebno darilo - majico revije Vzgoja - akcija velja do konca januarja 2021. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo; lahko jo komu podarite. Naročite lahko tudi posamezni izvod - številko 89 lahko za samo 5,80 € naročite tukaj.

Revijo Vzgoja lahko naročite po telefonu 01/43-83-983 ali na elektronski pošti: revija.vzgoja@gmail.com.

Vabljeni k branju!

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"V teh težkih časih lahko vsak dan (morda že zjutraj) otroka povabimo na pogovor na temo, ki je njemu všeč. V tem pogovoru si želimo pridobiti od otroka troje: pogled, nasmeh in kimanje (Neufeld, 2014: 208). Vse našteto poznamo in počnemo intuitivno. Ni samoumevno. Kadar se zgodi, nas otrok 'nosi s seboj'. Otrok bo šel lažje skozi dan. Imel bo dobro samopodobo, samoregulacijo, smisel, motivacijo, če bo živel v odnosu varne navezanosti. Otroku bo v največjo pomoč, da najprej prevzamemo svoj del odgovornosti, saj jo bo nato lahko prevzel tudi sam."

Miha Ruparčič, Vzgoja 89, str. 8-9.

"Pogrešala bom jutranje priprave našega drugošolca, njegovo skrbno razvrščanje učbenikov, delovnih zvezkov po urniku posameznega dneva. Pogrešala bom to svojevrstno in neponovljivo enovitost družine in doma. In obenem upala, da bodo izkušnje, ki smo jih pridobili, vodile k dobrim spremembam in jasnejšim ciljem vzgoje in izobraževanja. Ti so pravzaprav zelo zelo preprosti: naše otroke vzgojiti v poštene, delovne in odgovorne ljudi; jih izobraziti in jim pokazati pomen širine znanja, globine spoznanj in veličine ustvarjalnosti; in jim pokazati, kako zelo osrečujoča je zvestoba – najprej samemu sebi in svojemu poslanstvu, pa tudi vsem, s katerimi si delimo prostor in čas. Konec koncev je (bilo) biti doma tudi priložnost za odkrivanje skrivnosti, ki jih navdihuje Modrost."

Dragica Šteh, Vzgoja 89, str. 18-19.

... o tem, da so mladi zaradi šolanja na domu izgubljena generacija ...:

"Takšne deterministične, nestrokovne in posplošene izjave ter nasilni poskusi, da se mlade ljudi postavlja v vlogo zaznamovane žrtve in v inferioren položaj, so resnično nedopustni in za takšne izjave bi prav gotovo moral nekdo prevzeti odgovornost. Ključno odgovornost pri tem imajo mediji; uredniki določajo vsebino objav. Namesto da bi mlade opogumili, spodbujali in v njih vzbujali veselje in korajžo, jim skušamo zadušiti in zlomiti duha. Dovolimo si celo to, da jim kot javnost, kot družba sporočamo, da iz njih itak nič ne bo, da so izgubljena generacija. Zelo spodbudno. Zakaj že? Zaradi nekaj tednov, ko se je bilo treba držati doma? Takšno ravnanje in sporočanje se mi resnično zdi absolutno nedopustno."

Sebastjan Kristovič, Vzgoja 89, str. 25-29.

"Prepustimo se starševstvu. Starševstvo nas spreminja vsak trenutek, če se mu le prepustimo in se mu pustimo nagovoriti. Pot seveda ni lahka, lahko rečemo, da je to proces, celo poslanstvo, ki traja vse življenje. Starševstvo pusti pečat v vseh odnosih, dragoceni spomini pa se bodo prenašali na vse naslednje generacije mamic in očkov."

Lidija Bašič Jančar, Vzgoja 89, str. 35-36.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)

"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)

"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)

"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)

"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)

"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki