Če si ljubezen, si eno veliko srce, si nekdo, ki prinaša iskrenost, toplino, smeh, mir, spoštovanje, pozornost, svobodo, življenje …

Erika Ašič

Izšla je nova številka Vzgoje

V 83. številki revije Vzgoja v žarišču pišemo o Družinski pedagogiki in šoli za starše. Različni avtorji vsak s svojega strokovnega področja pišejo o današnjih starših, o tem, kako jih podpreti, kaj je pomembno za današnje starševstvo.

V rubriki Naš pogovor se je Silvo Šinkovec pogovarjal z akademikom prof. dr. Jankom Kosom. Govorila sta o njegovem delu, o slovenstu, o slovenskem jeziku, o Cankarju in Prešernu ter še o drugih zanimivih temah.

V rubriki Biti vzgojitelj pišemo o spoprijemanju s stresom, ki je za vzgojitelje in učitelje zelo pomembno, ter o tem, kaj je pomembno za dobrega učitelja naravoslovja.

V rubriki Vzgojni načrt avtorji pišejo tem, kako otroke in mlade naučiti reči 'ne', ko gre za digitalno tehnologijo, o vzgoji za ljubezen do domovine ter o tem, kako so socialne igre uporabne in koristne pri vseh predmetih.

V rubriki Starši pišemo o kulturi vedenja, o pomenu medsebone pomoči, o jezi, ki lahko služi tudi grajenju vezi, če jo prav uporabljamo, ter o spolnih zlorabah mladih.

V rubriki Področja vzgoje Milček Komelj predstavlja delo Jurija Kalana, Hi, Anže (2000), ki krasi tudi naslovnico revije. Pišemo tudi o moči pogovora - o empatiji ter o tem, kako in zakaj je pomemben otrokov najzgodnejši razvoj.

V rubriki Duhovni izziv objavljamo prispevek o tem, kako se veselimo življenja; ali znamo videti to, kar je dobro, ter o pomenu svetnikov - vsak ima - glede na svoje ime - svojega zavetnik.

V rubriki Izkušnje pišemo o projektu Beremo skupaj, ki so ga izvajali v srednji šoli, ter o vrtcih v naravi, katerih pomen počasi spoznavamo in uvajamo tudi v slovenske vrtce.

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina za leto 2019 je 23 €. Novi naročniki prejmejo lepo knjižno darilo. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo; lahko jo komu podarite. Naročite lahko tudi posamezni izvod po ceni 5,80 €. Številko 83 lahko naročite tukaj.

Revijo Vzgoja lahko naročite po telefonu 01/43-83-983 ali na elektronski pošti: revija.vzgoja@gmail.com.

 

Vabljeni k branju!

Anketa ob 20-letnici revije Vzgoja - 2019

V začetku leta 2019 smo na spletnih straneh pripravili anketo o reviji Vzgoja. Nanjo se je odzvalo 282 ljudi (s klikom na anketo), veljavni so podatki 141 oseb (ker so izpolnili večino ankete). Anketo je v celoti izpolnilo 109 oseb. Nekatere podatke predstavljamo.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v anketi sodelovali. Kdor bi še želel izraziti svoje mnenje, ga bomo veseli; to lahko stori tukaj.

Hvala za sodelovanje!

Vzgoja v KOŽ

Ob 20. letnici izhajanja revije Vzgoja smo se v Knjižnici Otona Župančiča 23. 4. 2019 pogovarjali o tem, kaj je vzgoja danes. Pri pogovoru so sodelovali snovalci revije, strokovnjaki s področja pedagoške znanosti in bralci revije. Vsi so bili vprašani o tem, kaj je danes bistvo vzgoje in o tem, kaj od tega najdejo v reviji, ki se v Sloveniji edina v celoti posveča vprašanju oblikovanja človeške osebnosti.

Vzgoja v oddaji Obzorja duha

V oddaji Obzorja duha so pripravili prispevek o 20. obletnici izhajanja revija Vzgoja. Oglejte si prispevek, če ste ga zamudili: https://4d.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174605604

Darilo za nove naročnike

Medse vabimo nove naročnike revije Vzgoja.

Vsak novi naročnik letne naročnine prejme knjižno darilo: http://www.revija-vzgoja.si/vzgoja/narocilo/

Pohitite!

20 let revije Vzgoja

V četrtek, 10. 1. 2019 smo praznovali 20 let obstoja revije Vzgoja.

V četrtek, 10. 1. 2019 smo praznovali 20 let obstoja revije Vzgoja.

Ob 11.00 smo imeli novinarsko konferenco. Njen posnetek lahko poslušate tukaj.

Ob 17.00 smo se zbrali pri sv. maši, ki jo je daroval provincial p. dr. Ivan Bresciani ob somaševanju dr. Romana Globokarja, p. dr. Robina Schweigerja in urednika revije Vzgoja, p. dr. Silva Šinkovca.

Ob 18.00 smo lahko prisluhnili pogovoru o Vzgoji in vzgoji. Pogovor z dr. Jano Kalin, dr. Antonom Medenom, dr. Romanom Globokarjem in dr. Silvom Šinkovcem je vodil g. Janko Jarc. Veseli smo teh let izhajanja, revija Vzgoja je v slovenskem prostoru zavzela pomembno mesto, želimo pa si, da bi svoje delo z nekaj nadaljevala in pri tem šla v korak s časom ter potrebami bralcev in družbe.

Po okrogli mizi smo se zbrali v sproščenem vzdušju, malce prigriznili in poklepetali, obujali spomine in se drug drugemu posvetili v prijetnem pogovoru.

Hvaležni smo vsem, s katerimi smo v teh letih sodelovali. Z upanjem se oziramo naprej, v naslednja ustvarjalna leta.

Akcija ob selitvi

Pripravili smo posebno prodajno akcijo ob selitvi - vsebinske komplete revije Vzgoja in nekaj zanimivih ter uporabnih knjig.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Družino poimenujemo tudi socialna maternica, ki naj otroku podarja in omogoča vse tisto, kar bo nujno potreboval v vseh nadaljnjih socialnih sredinah: občutek varnosti, pripadnosti, ljubezni in samospoštovanja."

Irma Veljić, Vzgoja 83, str. 6-8.


"Težave se pojavijo, če starši nimajo znanja, če imajo napačne informacije, če so obremenjeni z izkušnjami iz lastnega otroštva, ki se jih niti ne zavedajo. Tako ne morejo dati otroku tistega, kar potrebuje (ali celo huje …)."

Violeta Irgl, Vzgoja 83, str. 17-18.


"Sproščamo se lahko na več načinov; medtem ko nekomu pomaga vsakodnevni sprehod, drugemu pomaga urica s prijatelji. V veliko pomoč so nam lahko tehnike, ki dokazano koristijo pri spoprijemanju s stresom: meditacija, čuječnost, avtogeni trening, molitev itn."

Maja Bajt, Vzgoja 83, str. 23-24.


"Nikar ne pustimo človečnosti pred vrati, ko vstopamo v službo, še zlasti če gre za okolje, kjer vzgajamo naše otroke, ki nam v življenju zagotovo zelo veliko pomenijo."

Bojana Košnik Čuk, Vzgoja 83, str. 32-33.


"Švicarski pediater je v filmu School's out, ki govori o švicarskem gozdnem vrtcu, opomnil, da je videl veliko otrok z motnjo pozornosti v običajnih vrtcih, a nobenega otroka z motnjo pozornosti v gozdnih vrtcih."

Nuša Turk, Vzgoja 83, str. 46-48.


Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

    "Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

    Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

    "Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


    "Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


    "Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


    "Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

    Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


    "Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


    "Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

    Pedičkova misel

    "Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

    Franc Pediček

    Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

    "Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

    "Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

    Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki