Človek, ki le nase misli in v vsem išče le svoj dobiček, ne more biti srečen. Če hočeš živeti za sebe, živi za druge!

Seneka

Izšla je 99. številka Vzgoje

Naslov tokratnega Uvodnika, ki ga je napisal urednik Silvo Šinkovec je Solidarnost. V njem nam spregovori o medgeneracijskem sožitju, vzajemni pomoči in solidarnosti do pomoči potrebnih.

Naslov žarišča 99 Vzgoje nosi naslov Vzgoja za solidarnost in medgeneracijsko sožitje.

V uvodnem članku Marta Grčar in Jože Ramovš razmišljata o vzgoji ob staranju prebivalstva in o programu starosti prijaznih občin. Jože Mlakar je svoj članek naslovil Neumnost je modna manira našega časa. Izzove nas, da na aktualne svetovne probleme pogledamo z drugega zornega kota. Katja Bhatnagar opisuje medgeneracijsko odgovornost za ohranitev okolja. Alenka Videmšek predstavi projekt medgeneracijskega povezovanja Vezenje niti prijateljstva, ki so ga izvedli na njihovi šoli. Celoten članek je objavljen v zborniku Živeti s kulturno dediščino danes za jutri. Slavka Janša in Vesna Krese sta pripravili članek v katerem spregovorita o medgeneracijskem sodelovanju v Kočevju.

V rubriki Naš pogovor je Silvo Šinkovec predstavil vsebino okrogle mize na kateri je sodelovala Jacqueline Marie Fox Fenlon, ki je po smrti svoje hčerke, ki si je vzela življenje zaradi spletnega nasilja, začela z intenzivnimi prizadevanji za sprejetje zakona za preganjanje spletnega nasilja na Irskem. Pogovoru so dodane misli nekaterih sogovornikov.

V rubriki Biti vzgojitelj nas Petra Žnidar Kozole seznani z disgrafijo. Predstavljamo članek Branke Borjanić Zrcaljenje v terapiji. M. Melita Trdin pa spregovori o svojih izkušnjah, da tudi predšolski otroci potrebujejo počitnice.

V rubriki Vzgojni načrt Mateja Rednak Gradišek piše o razvijanju etičnega čuta. Natalija Hormuth predstavi model celostnega in zavestnega vzgajanja in poučevanja.

V rubriki Starši Benjamin Tomažič deli z nami razmišljanje, ki vodi od pornografije do čistega in svobodnega življenja. Robert Tekavec seznani bralce s spolnimi zlorabami otrok preko interneta. Tamara Cer piše o vplivu glasbe na otrokov razvoj.

V rubriki Področja vzgoje dr. Milček Komelj predstavi delo slikarja Petra Žmitka: Berač s prošnjo cerkvico, ki je v avtorjevem času sprožila polemiko o tem kakšna naj bo slovenska umetnost.

V rubriki Duhovni izziv Jože Ramovš z nami deli svoje razmišljanje, da je med prijateljstvom in sovraštvom veliko prostora. Matevž Vidmar piše, da v vzgoji hodimo skupaj.

V rubriki Izkušnje predstavljamo članek študenta Mihe Goloba, ki predstavi svoj izkušnjo in pogled na mentorje raziskovalnih nalog. Irena Zupančič opiše pozitivne učinke na otrokov razvoj s pripravo pleno-gledališke predstave. Zadnji članek o tem kaj imajo skupnega gospodinjski pouk in finance je pripravila Mojca Bukovnik.

V rubriko Nova spoznanja smo vključili kratko predstavitev magistrskega dela iz pedagoškega področja.

 

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina  za leto 2023 je 26 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je za samo 6,60 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti revija.vzgoja@rkc.si ali po telefonu 01/43-83-983.

Vabljeni k branju!

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 25 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 26 €. 

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

 

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Solidarnost je zavestno in svobodno sodoživljanje z drugim človekom, skupino ali skupnostjo in tako vedenje do njih, ki smiselno odgovarja na njihove potrebe ter lastne zmožnosti. Solidarnost je izvirna človeška zmožnost. Brez nje niso možni ne sožitje v družini ne sodelovanje v skupnosti ne razvoj kulture."

Marta Grčar in Jože Ramovš, Vzgoja 99, str. 5-8.

 

"Starejši ljudje imajo tako lahko izjemno vlogo pri otrocih in razvoju odgovorne skrbi za okolje. Imajo bogate izkušnje in spomine na preživljanje časa v naravi, pogosto imajo tudi več prostega časa in fleksibilnosti kot na primer starši otrok."

Katja Bhatnagar, Vzgoja 99, str. 12-13.

 

"Učenje je celosten proces. Voditi drugega pomeni najprej zavestno voditi samega sebe, šele nato lahko drugega brezpogojno spremljamo z ljubeznijo in razumevanjem. Vzgojitelji, učitelji, profesorji in ravnatelji v vzgojno-izobraževalnih inštitucijah smo zelo pomembni za celostni razvoj otrok."

Natalija Hormuth, Vzgoja 99, str. 30-31.

 

"Ob predvajanju prave glasbe, mešanice različnih stilov, melodij, harmonije in ritmov naj bi bili otrokovi možgani stimulirani, kar posledično vpliva na hitrejši in lažji razvoj. Glasba vpliva tudi na razvoj motorike in hkrati zmanjšuje napetost."

Tamara Cer, Vzgoja 99, str. 37-38.

 

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki