Če si ljubezen, si eno veliko srce, si nekdo, ki prinaša iskrenost, toplino, smeh, mir, spoštovanje, pozornost, svobodo, življenje …

Erika Ašič

Izšla je 106. številka Vzgoje

Naslov Uvodnika urednika Silva Šinkovca je Upanje, ki ne osramoti. V njem se naveže na sveto leto in nas spomni, da je to čudovita priložnost za poglobitev vere, obnovitev upanja in predajanje božji ljubezni.

Žarišče 106. Vzgoje nosi naslov Upanje. V uvodnem članku je Kristina Škibin zbrala odmeve na študijsko srečanje pedagogov v Novi Gorici. Preberemo lahko prispevek Helene Kregar s katerim je nagovorila učitelje v zvezi z večnimi pedagoškimi vprašanji. Jurij Bizjak nas seznani s svetopisemskim odlomkom preroka Malahija, ki je neke vrste navodilo za prenovo družine. Marko Lotrič z nami deli svoje poglede na delo učiteljev in vsem, ki delajo z mladimi izreka zahvalo. Kristina Škibin je pripravila članek v katerem odpira pogled na spise Bazilija Velikega iz četrtega stoletja. Anja Božič piše o humanistični vzgoji in njenem predstavniku Petru Pavlu Vergerju. Bogdan Vidmar v članku razmišljanja o lepoti, ki prinaša upanje ter z nami deli svojo Molitev za umetnike. Klara Levstek nas nagovarja s člankom Vrzimo sidro upanja v Božjo moč. Nada Ušaj Pregeljc nam zaupa vzgojne poudarke Filipa Terčelja, ki so lahko navdih sodobnemu učitelju. Članek z naslovom Oh, ta brezupna mladina - ali res? je zapis Valentine Kobal o njeni izkušnji dela z mladimi. Nežka Černe Gec nam približa Vero Lestan in njene motive upanja, ki vejejo iz njenih pesmi.

V rubriki Naš pogovor sta Silvo Šinkovec in Peter Rozman gostila Janka Pogorelčnika, direktorja Šolskega centra Velenje, v katerem izobražujejo veliko število mladih za zelo različne poklice.

V rubriki Biti vzgojitelj se Štefka Pšeničnik sprašuje kako razvijati kritično razmišljanje in ustvarjalnost. Spoznamo tudi kako lahko na otrokovo doživljanje zanosa vplivamo s svojim zgledom, o čemer je informacije za nas zbrala Marjeta R. Rakušček. Bojan Žalec je avtor knjige  Personalistična filozofija edukacije, katere uvod je predstavljen v članku Dobra edukacija je odvisna od kreposti, odnosov ter človečnosti.

V rubriki Vzgojni načrt je Jana Mlačnik svoj članek naslovila Kontinuiteta izobraževanja odraslih za njegovo večjo učinkovitost. Stanka Vogrinec je napisala prispevek o fit pedagogiki.

V rubriki Starši Octavian M. Machidon razkrije poglede na generativno umetno inteligenco in njen vpliv na izobraževanje otrok. Tina Mežnar Kosec opiše socialne veščine, ki jih mora otrok razviti, da se vključi v družbo.

V rubriki Področja vzgoje dr. Milček Komelj predstavi Marijo Zavetnico s plaščem, oltarni relief v baziliki na Ptujski Gori, ki je delo neznanega avtorja. Ana Senegačnik Kurnik v svojem članku z nami deli svoje izkušnje s taborom za nadarjene.

V rubriki Duhovni izziv lahko preberemo misli Ksenije Fänrich z naslovom Svetoletni misijonar o upanju, spravi in odpuščanju, ki jih je zbrala na srečanju z msgr. Dr. Marjanom Turnškom. Bogomir Novak z nami razmišlja o pomenu duhovne hrane.

V rubriki Izkušnje nas članek Maše Maček seznani z delom stacionarne hiše Ljubhospic.

V rubriki Bralni namig pa predstavljamo tri knjige s področja vzgoje in izobraževanja, ki bodo v pomoč učiteljem in staršem.

 

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina  za leto 2025 je 29 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je za samo 7,50 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti revija.vzgoja@rkc.si ali po telefonu na 070 449 331 v času uradnih ur (torek in četrtek, od 9h do 12h).

Vabljeni k branju!

100. številka revije Vzgoja - okrogla miza

Ob 100. številki revije Vzgoja s strokovnjaki o vzgoji. Z nami so bili poleg urednika p. dr. Silva Šinkovca, dr. Simona Kustec, dr. Sebastjan Kristovič, Marijana Kolenko, Štefan Krapše in Tatjana Jakovljević. Hvala vsem za besede spodbude ob jubileju in modre misli o vzgoji!

Pri sv. Jakobu v Ljubljani je 15. 2. 2024 potekala okrogla miza ob 100. številki revije Vzgoja z naslovom Okolje v katerem mladi odraščajo, ki jo je organiziralo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval urednik revije p. dr. Silvo Šinkovec, pri njej pa je prepeval bas baritonist Marcos Fink, ki je zbranim zapel tudi ob uvodu okrogle mize. Na njej so sodelovali urednik Šinkovec,  dr. Simona Kustec, nekdanja ministrica za izobraževanje znanost in šport ter redna profesorica na Univerzi na Primorskem; Marijana Kolenko ravnateljica OŠ Lava; Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena v vrtcu Antona Medveda Kamnik; dr. Sebastjan Kristovič, redni profesor iz področja psihologije na Univerzi Alma Mater Eruopaea, ter Štefan Krapše, odgovorni urednik revije Educa.

Izjava za javnost - posnetek

Okrogla miza - posnetek

Obzorja duha (TV SLO 1), 21. 4. 2024

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 25 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 26 €. 

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

 

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"V zahtevnem sodobnem tempu življenja doživljamo obremenilne situacije na mnogih področjih, in če se predolgo ponavljajo, je normalno, da se srečamo z različnimi duševnimi stiskami. Vzroki za stiske so zelo različni, nastanejo pa, kadar obremenjujoča stanja ali okoliščine trajajo dlje časa, naj bo to nekaj tednov, mesecev ali let. Dlje kot razlogi za nezadovoljstvo in slabo počutje vztrajajo, bolj negativno delujejo na nas in naše duševno zdravje."

Samo Zupanc, Vzgoja 105, str. 16-17.

 

"Prostovoljci na telefonih za pomoč v duševnih stiskah so izpostavljeni čustvenim obremenitvam, ki lahko vodijo v izčrpanost zaradi sočutja, povzročajo zasičenost in v končni fazi vodijo celo v opustitev dejavnosti. V teh situacijah se je supervizija izkazala kot učinkovita metoda pomoči, kjer poteka konstruktivna razprava o tem, kaj in kako delajo."

Brigita Rupar, Vzgoja 105, str. 18-19.

 

"Otroci instinktivno spoštujejo odrasle, ki znajo uravnavati svoje vedenje in se soočati s svojimi šibkostmi na konstruktiven način. Ključ do uspeha torej ni le v poznavanju otrokovega značaja, temveč tudi v poglobljenem vpogledu v lastno naravo – le tako lahko učitelj vzpostavi avtentičen stik z učenci in ustvari temelje za učinkovito in harmonično vzgojno-izobraževalno okolje."

Katarina Jensterle nečimer, Vzgoja 105, str. 28-29.

 

"Včasih si mislimo, da ne poznamo dovolj medicine, da bi odgovarjali na vprašanja otrok, zato smo raje tiho. Otroci in mladostniki pa ne iščejo strokovnih odgovorov, ampak človeka, ki se trudi, jim je na voljo, se pogovarja tudi o kočljivih temah ter ima svoja stališča in spregovori o svojih izkušnjah."

Benjamin Tomažič, Vzgoja 105, str. 38-39

 

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki