Imejte na široko odprta vsa vrata, vratca in okna pa tudi srce, da bi lahko vselej in neovirano prišlo k vam srčno prijateljstvo in resnična, prava, topla človeška ljubezen.

Julius Kugy

Izšla je 101. številka Vzgoje

Naslov tokratnega Uvodnika urednika Silva Šinkovca je Utrinki s poti Vzgoje. V njem spregovori o preteklosti revije in njenem pomenu skozi njenih 25 let.

Naslov žarišča 101. Vzgoje nosi naslov Klic po vzgoji. V uvodnem članku Matevž Vidmar poda nekaj misli o okrogli mizi ob 100. številki Vzgoje. Štefan Krapše je predstavil svoj pogled na aktualne vzgojno-izobraževalne trenutke v Sloveniji. Simona Kustec razmišlja ali je vzgoja razlog ali rešitev konfliktov vrednot in paradoksov v družbi. Dejan Hozjan podaja strokovni pogled na razvoj vzgojnih načrtov in Nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Sebastjan Kristovič je pripravil članek v katerem predstavi študij logopedagogike, ki je inovativni holistični vzgojno-izobraževalni pristop. V članku Antona Česna spoznamo odziv Slovenske škofovske konference na osnutek Nacionalnega programa. Ksenija Fänrich Vuga razkrije vsebino 14. Hipokratovega srečanja, ki ga je pripravilo Združenje slovenskih katoliških zdravnikov.

V rubriki Naš pogovor je Dragica Motik gostila dr. Sando Ham, jezikoslovko iz Osijeka, ki je avtorica učbenikov, slovnice, pravopisa in drugih del s področja hrvaškega jezika in narodne identitete.

V rubriki Biti vzgojitelj Dragica Motik in mag. Ivo Branimir Piry seznanita bralce z jezuitskim kolegijem v Ljubljani, ki je bil izvir znanja med 1897 in 1773 letom. Predstavljamo misli Matije Nareda o vplivu renesanse na razvoj evropskega šolstva.

V rubriki Vzgojni načrt Mateja Škufca Langus piše o kompetencah podjetnosti v šoli. Branko Koderman pa nadaljuje vsebino iz cikla člankov o krščanskem slovenstvu in domoljubju v šolah, tokratni članek je naslovil Starši, otroci, pesniki in učitelji v učilnicah krščanskega slovenstva.

V rubriki Starši Tanja Primožič opiše zgodnje učenje tujega jezika. Lidija Šket Kamenšek nam ponuja v branje članek z naslovom Ampak danes hočem drugače, ki govori o otrocih z ADHD.

V rubriki Področja vzgoje dr. Milček Komelj predstavi delo slikarja Staša Kleindiensta: Pastorala. Petra Žnidar Kozole v svojem članku osvetli selektivni mutizem in njegov vpliv na otroke.

V rubriki Duhovni izziv lahko preberemo prispevek Marjana Škvarča Upanje za vse, Janka Jarca Gospod, te prosimo in članek Vide Škerjanc Učenci na obisku cerkve sv. Frančiška v Šiški.

V rubriki Izkušnje predstavljamo članek Katarine Jensterle Nečimer o poučevanju angleščine v prvi triadi ter o praznovanju šestdeset let vrtca pri OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica o katerem je pisala Majda Kovačič Cimperman.

V rubriki Bralni namig predstavljamo nekaj dobrih knjig s področja vzgoje in izobraževanja, ki bodo v pomoč učiteljem in staršem.

V rubriko Nova spoznanja smo vključili kratke predstavitve dveh doktorskih disertaciji in enega magistrskega dela s pedagoškega področja.

 

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina  za leto 2024 je 26 €. Letna naročnina na revijo je tudi lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je za samo 6,60 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti revija.vzgoja@rkc.si ali po telefonu 01/43-83-983.

Vabljeni k branju!

100. številka revije Vzgoja - okrogla miza

Ob 100. številki revije Vzgoja s strokovnjaki o vzgoji. Z nami so bili poleg urednika p. dr. Silva Šinkovca, dr. Simona Kustec, dr. Sebastjan Kristovič, Marijana Kolenko, Štefan Krapše in Tatjana Jakovljević. Hvala vsem za besede spodbude ob jubileju in modre misli o vzgoji!

Pri sv. Jakobu v Ljubljani je 15. 2. 2024 potekala okrogla miza ob 100. številki revije Vzgoja z naslovom Okolje v katerem mladi odraščajo, ki jo je organiziralo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval urednik revije p. dr. Silvo Šinkovec, pri njej pa je prepeval bas baritonist Marcos Fink, ki je zbranim zapel tudi ob uvodu okrogle mize. Na njej so sodelovali urednik Šinkovec,  dr. Simona Kustec, nekdanja ministrica za izobraževanje znanost in šport ter redna profesorica na Univerzi na Primorskem; Marijana Kolenko ravnateljica OŠ Lava; Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena v vrtcu Antona Medveda Kamnik; dr. Sebastjan Kristovič, redni profesor iz področja psihologije na Univerzi Alma Mater Eruopaea, ter Štefan Krapše, odgovorni urednik revije Educa.

Izjava za javnost - posnetek

Okrogla miza - posnetek

Obzorja duha (TV SLO 1), 21. 4. 2024

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 25 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 26 €. 

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

 

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Razumevanje vloge vzgoje v človekovem razvoju je bistveno za reševanje družbenih vprašanj, spodbuja spoštovanje in odgovornost, razumevanje dobrega, pravilnega, poštenega. Vzgoja je vedno povezana in je odsev družine, družbe ter okolja, v katerem živimo."

Simona Kustec, Vzgoja 101, str. 10-13.

 

"Če otrokom ne znamo približati pomena in lepote novega znanja, je učenje v veliki meri nesmiselno. Življenje je smiselno, vredno in lepo. Zato je otroku med odraščanjem treba pomagati ter ga podpirati, da pride sam do tega uvida in spoznanja."

Sebastjan Kristovič, Vzgoja 101, str. 16-17.

 

"Bistveni namen pedagoškega dela je vzgoja človeka, to pa pomeni, da vključuje v svoje prizadevanje določene cilje, ki se oblikujejo na podlagi razumevanja, kaj človek je, še bolj pa, kakšen naj bi bil. V te težnje po sledenju viziji, kaj človek je, se vrinja šolski sistem."

Matija Nared, Vzgoja 101, str. 30-31.

 

"Podjetnost je splošna veščina vseživljenjskega učenja. Zavedati se moramo, da se je podjetnostnih spretnosti, znanj in odnosov mogoče naučiti. To pa vodi k splošno razširjenemu razvoju podjetnostnega razmišljanja in kulture, kar koristi posameznikom in družbi."

Mateja Škufca Langus, Vzgoja 101, str. 32-33.

 

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki