Človek, ki le nase misli in v vsem išče le svoj dobiček, ne more biti srečen. Če hočeš živeti za sebe, živi za druge!

Seneka

Izšla je 111. številka Vzgoje

Naslov Uvodnika, izpod peresa urednika Silva Šinkovca, je Bodi hvaljen. V njem se naveže na pesem Frančiška Asiškega Hvalnica stvarstva in okrožnico papeža Frančiška Laudato si', ki se posveča stvarstvu in preko njega varovanju narave.

Žarišče 111. Vzgoje nosi naslov Kako ohranjati naravo? V prvem članku Silvo Šinkovec poskrbi, da v žarišče uvede besedila, ki izhajajo iz mednarodnega simpozija, ki je potekal na Teološki fakulteti ob deseti obletnici izida papeževe okrožnice Laudato si'.

Preberemo lahko prispevek Romana Globokarja o okoljski vzgoji, ki je spregledano poslanstvo Cerkve. Konrad Glombik je svoj članek posvetil izzivom varovanja okolja na Poljskem. Igor Bahovec nas seznani z integralno ekologijo in krščanskim upanjem. Sledi članek Martina Perčiča o okrožnici Laudato si' v kontekstu personalistične etike. Mateja Pevec Rozman je svoj prispevek naslovila Laudato si' v luči etike vrlin. V nadaljevanju Anton Lesnik odpira pogled na skrb za gozd v našem skupnem domu. Urška Mali Kovač pa razmišlja o okoljski etiki v izobraževanju. Udejanjanje celostne ekologije v predšolski dobi je članek, ki ga je pripravila Jožica Merlak.

V rubriki Naš pogovor sta Dragica Motik in Silvo Šinkovec gostila Josipo Nemet, doktorico znanosti iz biokemije in molekularne biologije, ki je na hrvaškem znana po svojih razmišljanjih o bioetiki, družini in vzgoji ter se zavzema za družinam prijazno politiko.

V rubriki Biti vzgojitelj Albin Vrabič predstavi motivacijo, ki je ključnega pomena za doseganje učnih ciljev. Pavel Šijanec pred bralce postavi svojo učiteljsko pot od študija do upokojitve.

V rubriki Starši se nadaljuje niz člankov o umetni inteligenci Octaviana M. Machidona z naslovom Med močjo in ljubeznijo, ki se v tokratni številki naveže na to kar ljudje z UI izgubljamo. Zala Petkovšek opiše primer ankete, ki jo je izvedla, da je raziskala kakšno je poznavanje in praznovanje slovenskih državnih praznikov.

V rubriki Področja vzgoje dr. Milček Komelj predstavi sliko Gregorja Peruška z naslovom Upanje.

Boštjan Grošelj je pripravil prispevek v katerem postavlja vprašanje kako mlade naučiti prepoznati populizem. Mihaela Tikvica podaja svoje izkušnje o obravnavi kulturnocida v času velikosrbske agresije na Hrvaško pri pouku zgodovine.

Zoja Šuc se je posvetila vplivu odmevnih komor na širjenje lažnih informaciji med mladimi in ga naslovila Ujeti v odmev. 

V rubriko Duhovni izziv smo postavili pesem svetega Frančiška Asiškega Hvalnica stvarstva oz. Sončno pesem.

V rubriki Izkušnje lahko preberete prispevek Marjana Sedeja o kazalnikih zrelosti družbe. Katarina Jensterle Nečimer z nami deli svoje misli o doživetjih slovenske ekipen na taboru ICC v Aveiru.

Maja Ilijavec, Vasilisa Savić in Mojca Kofol so napisale prispevek o zavestnem zveznem dihanju.

 

 

 

Priskrbite si svoj izvod revije Vzgoja. Gotovo najdete kaj uporabnega tudi zase. 

Revija izide štirikrat letno, naročnina  za leto 2026 je 29 €. Letna naročnina na revijo je lahko lepo in koristno darilo. Naročite lahko tudi posamezni izvod - cena zanj je samo 7,50 €.

Revijo Vzgoja lahko naročite tudi po e- pošti info@revija-vzgoja.si ali po telefonu na 070 449 331 v času uradnih ur (torek in četrtek, od 9h do 12h).

Vabljeni k branju!

100. številka revije Vzgoja - okrogla miza

Ob 100. številki revije Vzgoja s strokovnjaki o vzgoji. Z nami so bili poleg urednika p. dr. Silva Šinkovca, dr. Simona Kustec, dr. Sebastjan Kristovič, Marijana Kolenko, Štefan Krapše in Tatjana Jakovljević. Hvala vsem za besede spodbude ob jubileju in modre misli o vzgoji!

Pri sv. Jakobu v Ljubljani je 15. 2. 2024 potekala okrogla miza ob 100. številki revije Vzgoja z naslovom Okolje v katerem mladi odraščajo, ki jo je organiziralo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Začelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval urednik revije p. dr. Silvo Šinkovec, pri njej pa je prepeval bas baritonist Marcos Fink, ki je zbranim zapel tudi ob uvodu okrogle mize. Na njej so sodelovali urednik Šinkovec,  dr. Simona Kustec, nekdanja ministrica za izobraževanje znanost in šport ter redna profesorica na Univerzi na Primorskem; Marijana Kolenko ravnateljica OŠ Lava; Tatjana Jakovljević, univ. dipl. prof. defektologije, specialna pedagoginja, zaposlena v vrtcu Antona Medveda Kamnik; dr. Sebastjan Kristovič, redni profesor iz področja psihologije na Univerzi Alma Mater Eruopaea, ter Štefan Krapše, odgovorni urednik revije Educa.

Izjava za javnost - posnetek

Okrogla miza - posnetek

Obzorja duha (TV SLO 1), 21. 4. 2024

Naročilo revije Vzgoja

Vabimo Vas k naročilu na revijo Vzgoja; revijo za učitelje, vzgojitelje in starše. Revija izhaja že 28 let, štirikrat letno.

V reviji se posvečamo vsebinam in vprašanjem, ki se dotikajo vzgoje in osebnostne rasti mladih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih formalnih in neformalnih ustanovah. Posebno pozornost namenjamo tudi vzgoji v družinah.

Prepričani smo, da je sistematična skrb za vzgojo pri nas izredno pomembna; radi bi prispevali k razvoju talentov, k celostnemu razvoju osebnosti, k razvoju odgovornih, poštenih in pogumnih bodočih odraslih.

Stremimo k temu, da so članki v reviji izkušenjski in strokovni ter kot taki razumljivi in v pomoč staršem, učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Vabimo Vas, da si privoščite kakovostno branje in ga ponudite tudi svojim sodelavcem, prijateljem in sorodnikom. Letna naročnina je samo 29 €. 

Toplo vabljeni, da se nam pridružite!

Naročite si dobro branje!

V razmislek

Zapostavljen. Ožigosan. Zasmehovan. Stigmatiziran. Z občutkom nemoči. Zmeden.

Spoštovan. Cenjen. Sprejet. Srečen.

Kljub vsemu. Kljub drugačnosti. Kakršnikoli.

 

Kako otroku pomagati iz prve vrstice v drugo; iz temnejšega v svetlejše?

V reviji Vzgoja (št. 86/2020) smo objavili vrsto člankov o pristopih, o izkušnjah učiteljev in mnenju stroke.

Vabimo k branju, učenju in bogatenju. Članke najdete tu.

Klub Vzgoja

Klub Vzgoja je namenjen podpori delovanja dejavnosti Društva katoliških pedagogov Slovenije (DKPS). Združuje ljudi, ki z nami delijo vrednote. Trudimo se biti blizu človeku v vseh njegovih razsežnostih, soustvarjati odgovornega posameznika, trdno družino, dobro šolo ter pošteno in prijazno družbo.

Pomemben del našega delovanja je odvisen od darovanja – znanja, prostovoljnega dela, pa tudi denarja. Brez tega žal ne gre. In pri tem vas prosimo in vabimo, da nam pomagate. Če čutite, da je naše delo pomembno in če zmorete, ga podprite tudi s svojim darom, katerega višino določite sami. Vsak dar nam bo v pomoč.

Vse, ki želite podpreti našo dejavnost, vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.

Iz nove Vzgoje

"Ob deseti obletnici izida okrožnice Laudato si' je maja 2025 na Teološki fakulteti potekal mednarodni simpozij »10 let Laudato si': refleksija in perspektive«, katerega sad je znanstvena monografija z enakim naslovom, ki je spodbudila uredništvo revije Vzgoja, da je povabilo nekatere avtorje k pripravi prispevkov za to številko, ki je posvečena izvirnemu dokumentu papeža Frančiška."

Silvo Šinkovec, Vzgoja 111, str. 5-6.

 

"Najprej je treba ponižno priznati, da smo kristjani glede zavedanja ekološke proble­matike zelo počasni. Še danes je pri ne­katerih prisoten dvom v podatke in izkri­vljen pogled na odnos do narave. Nikakor ni samoumevno, da bi kristjan stvarstvo sprejemal v zavedanju, da je pri stvarjenju Bog v človeku združil celoto stvarstva in ga ustvaril za dobrega upravitelja."

Igor Bahovec, Vzgoja 111, str. 11-12.

 

"Tako je ekološka usmer­jenost vrtcu Lavra dobesedno podarjena. Ko je papež Frančišek napisal okrožnico Laudato si', je vodstvo vrtca zaznalo prero­škost in aktualnost te okrožnice predvsem z vidika vzgoje novih generacij. Globalno segrevanje se kruto tiče otrok, s katerimi delamo. Oni bodo nosili posledice naših dejanj."

Jožica Merlak, Vzgoja 111, str. 21-22.

 

"Prav v tem se skriva razlog, zakaj odmevne ko­more tako učinkovito širijo lažne infor­macije; znotraj njih namreč ni nikogar, ki bi neresnično trditev izpodbijal. Oblikovanje tovrstnih komor pa je prav­zaprav posledica sodobnega delovanja al­goritmov na družbenih omrežjih, katerih cilj je uporabnika izpostaviti vsebinam, ki ga bodo najdlje zadržale na določeni platformi."

Zoja Šuc, Vzgoja 111, str. 42-43.

Naročite revijo Vzgoja

"V reviji je veliko zanimivih in praktičnih prispevkov o vzgoji, o delu v razredu in vrtcu, zanimivi so pogovori s strokovnjaki. Revijo smo uporabili tudi v šoli za starše." Helena

"Revija mi je všeč, ker v njej najdem članke, ki so na visoki strokovni ravni, so zelo praktični in ponujajo ideje, rešitve, namige za vsakodnevno delo z otroki na področju izobraževanja, so zelo aktualni." Marija

Iz knjige: Trontelj, Jože (2014): Živeti z etiko. Ljubljana: Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj.

"Na svobodo v smislu neoliberalizma gledamo kot na neuspešen eksperiment naše dobe. Gojiti koncept svobode s slabo definiranimi mejami je nevarna praksa, ki se že desetletja dogaja zahodnemu svetu. /.../ Svoboda posameznika je omejena, se konča tam, kjer trči ob pravice drugega. Za marsikoga novo pa je spoznanje, da so te meje mnogo bližje, kot jih želijo videti kapital, politika brezobzirnega razvoja in pohlep kot njegovo gonilo. So tudi bližje, kot jih želi videti povprečen zemljan." (Trontelj, str. 48)


"Ko se za nekaj odločamo in ne izberemo tistega, k čemur nas nagovarjajo sebičnost, koristoljubje, lenobnost ali impulz, ampak se zaradi nekega ozira odločimo drugače, je ta ozir morda vrednota. Preprosto merilo za etičnost je, ali o nečem lahko rečemo, da je prav, da je dobro in da je lepo." (Trontelj, str. 62)


"Argument spolzkega klanca se večkrat uporablja kot svarilo pred postopno liberalizacijo etičnih prepovedi. Ko stopite na tak klanec, vam že po nekaj korakih spodrsne. Padete in drčite vse hitreje navzdol, ustavite se šele na dnu. /.../ Nekateri libertarni misleci se iz argumenta spolzekga klanca norčujejo in obstoj tega mehanizma zanikajo. A prav v etiki imamo vrsto prepričljivih primerov." (Trontelj, str. 103)


"Morda nam bo ravno skrajnost utilitarne filozofske etike pomagala, da se uspešno upremo vztrajnim pritiskom, da se ponovno dovoli instrumentalizacija človeških bitij: poraba teles in življenj enih za interese drugih.

Prav bo, da se zavemo: malo je verjetno, da bi človečnost in človekove pravice v času naših življenj slavile kako večjo zmago. A storimo, kar moremo, da vsaj ne bo velikih porazov. V nevarnosti bomo, ko bomo pozabili holokavst in ne bomo prepoznali spet in spet na novo vznikajočih idej, iz katerih je zrasel." (Trontelj, str. 218)


"Enaindvajseto stoletje smo začeli z globoko vrednotno, ekonomsko in okoljsko krizo globalnega obsega. Nadaljevanje utegne prinesti pokop civilizacije, kot smo jo poznali doslej, a človekovimi pravicami vred - če bomo dovolili, da se nevarna erozija etike in vrednot nadaljuje. Ključno je seveda sebično, neodgovorno človekovo vedenje. Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in sedanja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena." (Trontelj, str. 207)


"Danes je jasno, da je preživetje človeške vrste odvisno od sposobnosti, da zamenja kratkoročne interese posameznikov in omejenih skupin za interese globalnega človeštva. Da bi se to lahko zgodilo, je najprej nujen uvid v naravo, globino in resnost problemov, ki so pred nami. Nato je nepogrešljiva odločenost za reševanje. Nazadnje pa so potrebni mehanizmi, ki bodo spremenili cilje svetovnega gospodarstva in vedenje ljudi na vseh ravneh in nato poskrbeli za njihovo uresničenje." (Trontelj, str. 37)

Pedičkova misel

"Ne pozabite vsega svojega pedagoškega dela postaviti vselej in povsod v luč maksime človek! Pri maksimi človek pa imejte v svoji dejavni zavesti, da se le-ta pojavlja na dveh glavnih ravneh: stvarnostno-življenjski ter dušno-duhovni. Reči torej moremo in smemo, da stvarnostna znanja in duhovne vrednote vsebinsko in dejavnostno polnijo vzgojo in izobraževanje, torej vsako pedagoško delo. To je naše temeljno pedagoško-antropološko sporočilo."

Franc Pediček

Iz knjige Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju

"Kaj naj bi bil nezaslužen, milosten dar, ki človeka spremeni, - ki ga nenadoma naredi svetlega in čistega, če ne samorazkritje absolutnega - blagosti?

"Daj dar za dar - / mi pravi blagi dih - / spreminjaj tudi ti!" Spreminaj v blagosti, v dobroti druge, - spreminjaj vesolje! In pesnik se res vzgiba v dobroto, ki se daje otroku s premraženo prošnjo, starcu, beraču, umirajoči čebeli."

Vladimir Truhlar, str. 225, Iz: Skrivnost in svet brez skrivnosti v Udovičevi liriki