Človek s smislom za humor zna na prikupen način odstranjevati številne ovire svobodi in veselju.

Bernhard Häring

Naročilo Vzgoje št. 92

Naročilo posameznih izvodov revije Vzgoja

Podatki o naročniku

Kazalo vsebine

  • Uvodnik
  • Silvo Šinkovec: Zdrav duh

Sredi novembra je potekal 4. slovenski kongres o paliativi. Udeležilo se ga je preko 300 strokovnjakov. Zanimiva predavanja, raziskave, izkušnje, priporočila in vprašanja. Na kongresu sem imel predavanje z naslovom Zdrav duh in zdravo telo. Skušal sem pokazati, v kakšnem odnosu so telo, psiha in duh v obravnavi bolnika v paliativnem obdobju in kaj lahko strokovnjaki naredijo zase na teh treh ravneh, da bi ohranjali svoje zdravje. …

 

  • V žarišču: Globalni pogled
  • Silvo Šinkovec: Univerzalni pogled

Za vzgojo otrok je potrebna cela vas, pravi afriški pregovor, ki ga mnogokrat navajamo. Ponovil ga je tudi papež Frančišek, ko je lansko leto dal pobudo za svetovno vzgojno zavezništvo. Papež Frančišek gleda ves svet, ima stike z ljudmi z vsega sveta, gleda z očmi Cerkve vseh kontinentov. Zaveda se, da je tudi danes mnogo otrok brez potrebne vzgoje. Nihče ne skrbi zanje, so brez možnosti izobrazbe, ker živijo zunaj vseh sistemov. Ve, da mnogi otroci nimajo očeta in matere, nimajo zdravega družinskega jedra, v katerem bi se ustrezno razvijali. Odgovor na to potrebo je sodelovanje različnih ljudi, cele vasi. Otroci bodo odraščali zdravo, če bodo ob njih ljubeznivi, skrbni, pozorni in velikodušni ljudje. Potrebno je sodelovanje vseh. …

 

  • Jože Bogataj: Mreža Unescu pridruženih šol

V slovenski mreži Unesco ASP (Associated Schools Project network) v letu 2021 aktivno deluje 123 članic (12 vrtcev (op. 6 vrtcev je pridruženih OŠ), 86 osnovnih in 31 srednjih šol). Od tega je 112 polnopravnih članic, 11 pa je šol v t. i. čakalnici za vstop med redne članice. V njej je v šolskem letu 2020/2021 aktivno sodelovalo preko 4.400 učiteljev in skoraj 35.000 otrok in mladih na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni. …

 

  • Marija Horvat: Učenje za svetovno življenje

Če želimo živeti življenje svetovljana in ustvarjati stabilno globalno družbo prihodnosti, moramo vzgajati otroke in mladino v etiki, vrednotah in znanju (Trontelj, 2015). …

 

  • Marijana Kolenko: Za celosten razvoj mladih je potrebno veliko srce

Celostni razvoj otrok in mladostnikov je v sodobni družbi še večji izziv, kot je bil pred desetletji. Hiter družbeni in gospodarski razvoj, nenehna tekma za vedno boljše rezultate, nenehen boj za 'dokazovanje', kdo je najboljši, najhitrejši, najuspešnejši, ter neutrudno pehanje za 'imeti', ne biti je vplivalo tudi na vsebinsko zasnovo učnih načrtov. Učni načrti so naravnani storilnostno, natrpani s preštevilnimi cilji po posameznih predmetih, zahtevajo nenehno merjenje učnih rezultatov ter v veliki meri odsotnost poglobljenega razvoja veščin, kompetenc, osebnosti in osebnostnih lastnosti, pozitivne rasti posameznika.

 

  • Marko Weilguny: Vzgoja je dejanje upanja

V zahodnem svetu temelji izobraževanja v veliki meri slonijo na večstoletni tradiciji in delu Cerkve. Cerkev je od nekdaj čutila svoje poslanstvo do človeka in skrb za njegov blagor – ne le po smrti, ampak tudi v njegovem zemeljskem življenju. Jezus je bil svojim učencem Gospod in Učitelj. Tudi Apostolska dela ter pisma apostolov so polna referenc na poučevanje ljudi, h katerim so apostoli poslani. Tudi danes je Cerkev poklicana k skrbi za vzgojo; pri tem je ena od poti gotovo povezovanje, svetovno zavezništvo, h kateremu nas vabi papež Frančišek.

 

  • Majda Merzel: Svetovno vzgojno zavezništvo

Papež Frančišek ima bogate življenjske izkušnje, predvsem pa je navdihnjen od Svetega Duha. Želi, da bi veselje evangelija doseglo tudi zadnjega ubogega na svetu in preoblikovalo vsa področja človekovega osebnega in družbenega življenja, da bi se prepoznali kot bratje in sestre ter skrbeli drug za drugega in za našo Zemljo.

Za to je potrebna globoka preobrazba, ki nam jo narekuje naš čas. Ta pa je mogoča le, če bomo generacije, ki prihajajo, vzgajali drugače in če se bomo vsi združili v tem prizadevanju. S tem namenom je dal pobudo za vzpostavitev Svetovnega vzgojnega zavezništva.

 

  • Matevž Vidmar: Vzgojno zavezništvo

Besedo zavezništvo uporabljam z majhnim zadržkom zaradi njenega vojaškega prizvoka. To potrdi tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer lahko preberemo, da se beseda zavezništvo pojavlja predvsem v zvezi s pridevnikoma vojaško ali politično; zavezništvo je tvorjeno iz besede zaveza, ki pa je med drugim tudi svetopisemski termin.

 

  • Naš pogovor
  • Tatjana Fink: dr. Maja Ebert Moltara: Skrb za človeka kot celoto

V Sloveniji se paliativna oskrba razvija od sredine 90. let s pomočjo več nevladnih organizacij, v večini zdravstvenih strok pa si mora še pridobiti svoje mesto v skladu z Državnim programom paliativne oskrbe, sprejetim leta 2010. Tem temam je bil namenjen 4. Slovenski kongres paliativne oskrbe od 11. do 12. 11. 2021. Osrednje teme so bile povezane z vključevanjem paliativne oskrbe v delo različnih medicinskih strok, s tem, kako je oz. bi morala biti paliativna oskrba vključena v dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje ter kdaj naj bi jo pri bolniku začeli izvajati. Zaradi epidemije covida je paliativna oskrba zelo aktualna v času humanitarnih kriz in skrbi zase v težkih razmerah. Na kongresu so predstavili nove mobilne paliativne time, ki jih to jesen uvajamo v Sloveniji za obiske paliativnih bolnikov na domu.

O paliativni oskrbi, o kateri vsi v zdravstvu potrebujejo več znanja, smo se pogovarjali z dr. Majo Ebert Moltara, predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in eno od glavnih urednic priročnika o paliativni oskrbi, gonilno silo paliativne oskrbe.

 

  • Biti vzgojitelj
  • Dragica Motik: Jurij Japelj (1744-1807)

V reviji Vzgoja predstavljamo može, ki so bili dijaki jezuitskega kolegija pri Sv. Jakobu v Ljubljani in so v svojem življenju ustvarili za slovensko kulturo pomembne stvari. Jurij Japelj je eden izmed teh stebrov. Bil je vsestransko delujoč in uspešen mož: duhovnik, župnik, kanonik in škof,1 pesnik, pisatelj, prevajalec in pomemben jezikoslovec. Poleg vsega tega je bil velik človekoljub. Vse svoje premoženje je podaril revežem. …

 

  • Lidija Golc: Če daješ, nisi nikoli sam

Včasih kaka fotografija v spominu tako odseva,

da ne bi nikakor ponovil ne leta ne dneva,

v katerega te potopi, da v duši zaboli.

Si to res ti vse prebedel, prehitel in preživel?

Da, ti si bil, nikamor se nisi skril,

pogumno si hodil, sapo lovil in se boril. …

 

  • Irma Veljić: V spomin Boži Prestor (1943-2021)

Tvoje zemeljsko slovo nas je ob odprtem grobu vračalo v podoživljanje osebnostno in strokovno bogate osebe tako pri delu z učenci, starši, vaščani kot z vsemi ljudmi dobre volje.

Kaj vse so ti rojenice izrekle na Miklavžev dan, zaradi vojne daleč od doma, nad izposojeno zibelko

pri dobrih ljudeh? Napovedale so ti občutek za tenkočutnost in spoštovanje vseh ljudi, pomoč potrebnim, čemur si vse življenje namenjala veliko pozornost. …

 

  • Branko Koderman: Domoljubja oropana šola v Sloveniji  – kako do preporoda?

V prejšnjih dveh številkah revije Vzgoja (90, 91) smo v prispevku o krščanskem slovenstvu in domoljubju v šolah analizirali kulturološko-kognitivne ter osebnostno-motivacijske opredelitve domoljubja. Posvetili smo se pojmom kultura, šola in inkulturacija ter njihovi povezanosti. V sledečem prispevku bomo pogledali v zgodovino ter podali sklepno misel in možnost razvoja – obuditve vzgoje za domoljubje v slovenskih šolah. …

 

  • Vzgojni načrt
  • Nina Benčina: Romi v izobraževalnem sistemu

V Sloveniji je v osnovne šole vključenih nekaj manj kot 1.400 romskih otrok, ki iz različnih razlogov nimajo enakih možnosti za izobraževanje kot ostali otroci v osnovni šoli. Razlogi za to so opisani v nadaljevanju, poleg tega pa so predstavljene tudi nekatere rešitve, ki so prisotne na področju reševanja romske problematike v šoli, in načini za izboljševanje učnega uspeha romskih otrok.

 

  • Kim Obaha: Razumevanje in vzpodbujanje samozavesti

Samozavest je pozitiven odnos do nas samih in prepričanje, da smo se zmožni uspešno spopadati z določenimi situacijami. Pridobivanje samozavesti se prične že v otroštvu, zato jo mora dober vzgojitelj znati spodbuditi. …

 

  • Tone Kores: Zasvojenost, odnosi in samoregulacija

Da zasvojenost predstavlja rak rano sodobne družbe in da so se z opijem zasvajali že v stari Kitajski, ni treba obešati na veliki zvon. In kako zanimivo je slišati nekoga, ki redno uživa marihuano, češ da je le-ta zdravilna. Drži, ampak za koga? Za tiste, ki imajo določeno rakavo obolenje, česar pa nima nihče od takih uživalcev. K temu je takoj treba dodati še to, da se konoplja v medicinske namene uporablja kontrolirano, pod nadzorom, ob spremljanju in po receptu lečečega zdravnika, in da sploh ne zdravi THC (tetrahidrokanbinol), ki kot psihoaktivni halucinogen povzroča zasvojenost in veliko škodo na možganih, ampak CBD (canabidiol), ki velja za nepsihostimulativnega in deluje protivnetno, antipsihotično in protibolečinsko (CBD vs. THC, b. d.). …

 

  • Starši
  • Lucija Ademoski: Knjige in zaslonski mediji

Svet se vztrajno spreminja in z njim tudi naše navade. Neverjetno naglico vsakdanjim opravilom med drugim narekuje množica elektronskih medijev, med katerimi izstopa prekomerna uporaba pametnih telefonov in tablic. Sodobna tehnologija prevladuje tudi v življenju otrok, ki vedno več prostega časa preživijo pred čudežnimi napravami. Postale so njihove najboljše prijateljice, nudijo jim zabavo, hkrati pa od njih ničesar ne zahtevajo. …

 

  • Nika Cuderman: Vloga staršev pri zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP) je prinesel veliko sprememb. Ena izmed najpomembnejših je, da zgodnja obravnava (v nadaljevanju ZO) ni več usmerjena samo v otroka, ampak v celotno družino. Predšolskih otrok ne usmerja več Zavod RS za šolstvo, ampak so to vlogo prevzele razvojne ambulante (v nadaljevanju RA). RA so se preoblikovale v centre za ZO in zaposlile tudi nemedicinski kader. V centrih za ZO delujejo multidisciplinarni timi (v nadaljevanju MDT), ki vsekakor predstavljajo doprinos k večji kakovosti dela, saj na sestankih sodelujejo in podajo svoje mnenje vsi strokovnjaki, ki delajo z otrokom, pa tudi njegovi starši. …

 

  • Področja vzgoje
  • Milček Komelj: Slika in pesem na poteh oznanjanja lepote

Slikar Jožef Muhovič, izrazit mislec in danes naš najvidnejši likovni teoretik (med drugim pisec monumentalnega Leksikona likovne teorije), zmore v časih sproščenosti, ki mu jo stopnjuje soočenje s poezijo, doseči tudi čisto lirične, četudi v odtenkih miselno podložene učinke; na slikah za zbirko verzov Milana Dekleve pa je poetičnemu izhodišču smiselno prilagodil tudi akvarelno krhko mešano tehniko slikanja na papirju. …

 

  • Nives Ličen: Starosti prijazna univerza

Starosti prijazne univerze so gibanje, ki je nastalo kot odziv na podaljševanje življenja. Tudi Univerza v Ljubljani sledi novostim, zato je bila ustanovljena Modra fakulteta, ki je skupnost starejših alumnov. Različne fakultete ponujajo programe za starejše in jih vključujejo tudi v medgeneracijske izobraževalne in raziskovalne projekte. …

 

  • Duhovni izziv
  • Slavko Rebec: Vedno isto. Res isto?

Šolsko leto se je sedaj že utirilo v svoje tirnice. Organizacijsko se vsi, ki delujemo v izobraževanju in vzgoji, učitelji, vzgojitelji, katehisti, še kar privajamo na 'koronsko' šolo in verouk. Kljub drugačnim načinom izvajanja naših dejavnosti, lahko bi rekli kljub drugačnim tehnikam, je vsebina enaka kot prejšnja leta. Zlasti učitelji imate za smerokaz iste učne načrte kakor že nekaj let. Katehisti in kateheti uporabljamo že kar malo 'muzejske' knjige za katehezo otrok. Vzgojitelji v vrtcih pa tudi v domovih za dijake in študente ste letos sprejeli nekaj novincev, ki jim pojasnjujete način življenja v vaši hiši, navade, pričakovanja … In starši? Tudi vi poznate vzklik: »Kaj ti nisem že stokrat rekel/rekla!« …

 

  • Izkušnje
  • Breda Urankar: Projekt FLL

Pri timskem delu si skupina učencev prizadeva doseči isti cilj, s tem da delijo znanje, naloge, izkušnje, si pomagajo med seboj in sodelujejo z ostalimi skupinami, ki stremijo k istemu cilju. …

 

  • Suzana Ravnikar Bele: Z borilno veščino do boljših vrednost

Današnje življenje je polno stresa. Ko pride do zasičenja, moramo najti način, kako se umiriti in zbrati. Sama sem to našla v borilnem športu. Zasnovala sem celoten koncept karate vrtca (od ciljev,

strategij, metod in refleksije), s katerim na za otroke zanimiv in primeren način sledim zastavljenim ciljem, otroci pa ob tem razvijajo spoštovanje, vztrajnost, disciplino, uspeh in zadovoljstvo, kar so bistvene vrline za bolj kakovostno življenje, lažje delo in sodelovanje v šoli, vrtcu in boljše vključevanje v družbo. …

 

  • Bralni namig
  • Iz življenja DKPS
  • Napovedni koledar
  • Summary
  • Letno kazalo 2021
  • Uvodnik
  • Silvo Šinkovec: Ogroženost

Avgusta smo spremljali umik ameriške vojske iz Afganistana in talibanski prevzem oblasti. Vse je potekalo zelo hitro, ves svet je bil šokiran. Poslušali smo različne komentarje, mnenja in napovedi. Za vsem pa se je skrival strah. Kaj se bo zgodilo ogroženim ljudem v tej državi? Kaj se bo dogajalo ženskam, deklicam? Kako bo z možnostjo njihovega šolanja? Kako bo s svobodo? Kaj se bo zgodilo misijonarjem v tej deželi? Trepetamo za njihova življenja. …

  • V žarišču: Izražanje čustev
  • Majda Šavko: Razvijanje čustvene inteligence

Čustva verjetno sploh ne bi bila problematična, če bi živeli sami. A ker to ne gre, se čustva porajajo predvsem v sodelovanju, pri delu in v življenju z drugimi ljudmi. Čim bolj so nam 'drugi' pomembni, tem bolj v odnos z njimi vpletamo svoja čustva. Navadno se prav tu pokaže paradoks: pogosto se najmanj 'trudimo' obvladovati ravno v odnosih, ki so nam najbolj pomembni. …

  • Klara Ramovš: Govorica čustev

Besede gluhe mame, ki jih je napisala na poročni dan svojega sina, so v meni spodbudile razmislek o neizmernem bogastvu čustev in raznovrstnosti njihovih izrazov in sporočilnosti. Obenem pa me je prevzela globoka hvaležnost za to, da sem zdrava, da slišim in da se zavedam, da to ni samoumevno. Sprašujem se, v kolikšni meri se ljudje tega zavedamo. Znamo sprejeti in smiselno unovčiti dar, ki nam je dan, v prid odnosom, ki jih živimo na vseh odrih življenja? Ali sploh poznamo čustva, jih znamo pokazati, ubesediti? Se zavedamo, kaj pomeni zatirati lastna čustva in ne sprejemati čustev drugih? …

  • Simona Smuk: Izražanje čustev v znakovnem jeziku

Slovenski znakovni jezik me je že od nekdaj privlačil, ravno tako me je privlačila sama pojava tolmača, njegova profesionalnost in čustvena angažiranost pri tolmačenju. Že v osnovni šoli sem se odločila, da se bom naučila tega jezika in pomagala vsem osebam, ki pri komunikaciji uporabljajo znakovni jezik. …

  • Rok Blatnik: Zadrege pri izražanju čustev

Odraščanje v družini s starši, ki ne slišijo, je prinašalo posebne izzive, ki se jih kot otrok najpogosteje nisem zavedal. Film Glas družine Bélier je v posameznih delih lepo prikazal nekatere značilnosti življenja v taki družini. Nekatere, kot na primer ropotanje s posodo ter olepšani prevodi v komunikaciji med starši in slišečim svetom, so le zabavni pripetljaji v primerjavi z vsem tistim, kar pride zraven.

  • Rosana Blatnik: Govor na sinovi poroki

Draga Roki in Gaja!

Prva in edina beseda je mama, zato bi rada povedala nekaj lepih in toplih besed.

Bil si prvi, zelo pričakovan otrok. Odštevala sem dneve, ure in minute, kdaj boš prijokal na svet. 25. junij 1991 je bil za naju z atijem najsrečnejši dan. Druge ljudi je bilo strah, kaj se bo zgodilo s samostojno Slovenijo, midva pa sva k sebi stiskala tebe, Roki. Strah naju je bilo, kako bova zmogla biti starša, saj sva oba gluha. Bilo je težko, bilo je veliko neprespanih noči, ker nisem slišala bitja tvojega srca, nisem slišala tvojega joka in smeha, nisem slišala prvih korakov. …

  • Andrej Perko: Rokova zgodba v očeh terapevta

Življenje ima mnoge ovinke, včasih pa piše ravno po krivih črtah. Zgodba o dveh študentih, ki sta se letos poročila, je zelo zanimiva. Mamin govor na sinovi svatbi mi je odprl oči za razumevanje mladega človeka, ki sem ga dlje časa spremljal. Zapleteni odnosi, potlačena čustva in želja po uspehu pogosto vodijo v napačne odločitve. Iskreno iskanje, pogum in odločnost, poštenost in veselje do življenja pa odpirajo poti, ki si jih človek želi. Čustvena zrelost je abstrakten pojem, izraža pa se v konkretnih odnosih, v zreli komunikaciji, odgovornem življenju in trajnih odnosih. Kjer je na svojem mestu tudi duhovno življenje, vse teče prav.

  • Mateja Pišljar Mehle: Jezik gluhih

Potreba po sporazumevanju je ena od najbolj osnovnih človeških potreb. Sposobnosti izražanja potreb in želja, zahtevanja pomoči ter odzivanja na druge dajejo otroku možnost, da obvladuje svoje okolje; je sredstvo, da se iz okolja največ nauči. Danes vemo, da mora biti učenje jezika kar najbolj integrirano v vsakdanje življenje, začne naj se že v prvih letih. Sporazumevanje je mnogo več kot le govorjenje. Mnogi ne morejo govoriti, a se lahko učinkovito sporazumevajo z znakovnim jezikom. So ljudje, ki lahko govorijo, a se težko sporazumevajo. Jezik zajema poleg govora tudi poslušanje in razumevanje, odzivanje na jezik drugih in izmenjavo z drugimi v pogovoru (Pieterse in Treloar, 2000; Winncott, 2017).

  • David Kraner: Čustvena inteligenca in digitalna kultura

V obdobju pandemije so se mladi lahko povezali le 'online', naenkrat sta se splet in računalnik spremenila v obvezna učna pripomočka. Po eni strani so jim socialna omrežja omogočala veliko pozitivnega (pogovor s prijatelji, skupno učenje in reševanje domačih nalog, opomniki, druženje, informiranje o družbenih dogodkih in novostih itd.), po drugi pa so postala vir prefinjenega izkoriščanja uporabnikov.

  • Naš pogovor
  • Silvo Šinkovec: p. mag. Miran Žvanut: Športnik in duhovnik

Iskal sem sogovornika za to številko Vzgoje. Ob zaključku olimpijskih iger, ob začetku Ignacijevega leta, ob epidemiji in praznovanju 30-letnice samostojne Slovenije sem se spomnil na našega provinciala. Je športnik, igral je košarko, teče maraton, je duhovnik, jezuit, od leta 2020 tudi provincial slovenske province Družbe Jezusove. Za obeležitev Ignacijevega leta se trudi z različnimi dogodki in ima rad svojo domovino Slovenijo. Kljub temu da mu je pred kratkim umrl oče, je bil takoj pripravljen na pogovor.

  • Biti vzgojitelj
  • Branko Koderman: Kultura – inkulturacija - domoljubje

V prejšnji številki revije Vzgoja (90) smo si ogledali kulturološko-kognitivne opredelitve domoljubja. Tokrat se bomo posvetili osebnostno-motivacijskim opredelitvam ter razmišljali o pojmih šola, kultura, inkulturacija ter povezanosti med njimi z vidika domoljubja.

  • Pasquale Foresi: Iz življenja razumemo

Tema, ki bi jo rad na kratko predstavil, je naslednja: doseči, da poučevanje postane življenje, da bo življenje izraz poučevanja in poučevanje izraz življenja. Običajno pojmovnemu poučevanju ustreza učenje pojmov. Tako na splošno obiskujemo šolo, da bi prejeli 'koristne informacije'. Če po eni strani informacija odpira nova obzorja, pa to še ni prava šola. S poučevanjem, učenjem, šolanjem ne moremo oblikovati zgolj uma, ampak mora vse to oblikovati človeka. Zato bi rad v zvezi s tem problemom razmišljal o naslednjih dvojicah: resnica − dobrota, inteligenca − volja, delo − učenje, skupnost – (spo)znanje.

  • Alenka Prijatelj: Govor ob slovesu dr. Marka Kremžarja

Dragi gospod Marko!

Čudna so Božja pota. Danes se tu, v Ljubljani, poslavljam od Vas kot del tiste prve skupine dijakov, s katerimi ste leta 1958 še v lesenih barakah, kjer danes stoji Slovenska hiša, začeli literarni krožek. Prvi smo bili, ki smo prejemali ne samo znanje slovenščine, ampak tudi vse bogastvo vaših globokih misli. Kaj vse ste nam darovali, smo se zavedali šele pozneje, ko smo si ustvarili lastne družine. Niso bile samo pike in vejice, glagoli, samostalniki in pridevniki, bila je predvsem zavest, da pripadamo majhnemu narodu, ki ima svoj bogat jezik, zgodovino in vero. …

  • Marko Kremžar: Slovenija v svetu

Slovenija, zapojmo ti

iz polnega srca,

naj pesem naša zadoni,

prek zemlje do neba!

Slovenija, naš skupni dom

med biseri sveta,

z lepoto te obdal je Bog,

od morja do gora.

  • Vzgojni načrt
  • Marija Majer: Moja dežela je naša država

Kako otroke pripraviti na vlogo aktivnega državljana, da se bodo odzivali na družbeno dogajanje, in jim omogočiti aktivno vključevanje v družbeno življenje, je izziv in hkrati naloga vsakega učitelja. V prispevku bom predstavila vključevanje državljanske vzgoje pri spoznavanju okolja v tretjem razredu. Z učenci smo spoznavali našo kulturo, jezik, vrednote in ljudsko izročilo.

  • Petra Krulc: Vzgoja srednješolcev v kulturne državljane

Kultura je neločljiv del človekovega bivanja. Spremlja nas vse življenje. Začne se v trenutku, ko ugledamo luč sveta, in se konča, ko se od sveta poslovimo, kar ljudje udejanjamo z navadami, ko praznujemo, se veselimo ali se žalostimo.

  • Starši
  • Tatjana Jakovljević: Vpliv zaslonov na otroke

Danes predstavlja čas, ki ga otrok preživi pred zasloni moderne tehnologije, enega od najpomembnejših vplivov na njegov razvoj, kakovost življenja in prihodnost.

  • Stanka Vogrinec: Branje in bralni nahrbtnik

Branje je zelo pomembna življenjska vrednota, ena pomembnejših življenjskih dejavnosti, s pomočjo katere se učimo, rastemo in izboljšujemo življenje, zato je že od zgodnjega otroštva pomembno, da otrokom veliko beremo in se o prebranem pogovarjamo, saj to vpliva na njihov vsestranski razvoj, na razvoj možganov in je eden izmed glavnih dejavnikov otrokove uspešnosti v šoli. Za učenje branja so pomembni poslušanje, govorjenje, branje in pisanje.

  • Lidija Golc: Slovó in slôvo

Pomen besed pogosto preverjam v slovarjih: nikoli ne veš povsem natančno, kam vse lahko sega kako pomensko polje. Slôvo pomeni besedo in črko, slovó pa pozdravljanje ob odhodu. Premalo se zavedamo, kako sprememba naglasa spremeni pomen besede. Vendar se bom  sorodnicam iz etimološkega slovarja v tem razmisleku vseeno odpovedala; dejstvo, da je pozdravljanje ob odhodu povezano z besedo, besedami, mi povsem zadošča, v sebi pa bom vendarle povezovala tudi slovo, slovnico, blagoslov, naslov …

 

  • Področja vzgoje
  • Milček Komelj: Slikarjevo ognjeno plamtenje čustev

Slikarstvo Hermana Gvardjančiča se impulzivno rojeva iz ognjenega čustvovanja. Vse, kar je občutljivi umetnik v življenju doživel in videl, tudi temačnega, in kar se mu je nato naložilo v zavest in podzavest, se mu v strastnih impulzih spreminja v slike, ki so pravi ognjemeti ali v temini nasičena gozdna prizorišča, napolnjena s skrivnostno pritajenim tlenjem, kot blaga zatišja pred viharjem.

  • Nika Cuderman: Stigmatizacija – ovira za inkluzijo

Dandanes zaznavamo velik vpliv stigmatizacije, tako v vrtcih kot tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V prvem delu prispevka je povzeta relevantna literatura, ki obravnava stigmatizacijo. V drugem, bolj praktičnem delu pa so predstavljeni odgovori intervjuvanke. Intervjuvanka je socialna delavka, zaposlena v vrtcu. Zanimalo me je, ali se v vrtcu srečujejo s stigmatizacijo in ali meni, da stigmatizacija ovira uspešno inkluzijo.

  • Karin Vogrič: Javni vrtci in vrtci montessori

Vloga vzgojitelja se v javnem vrtcu močno razlikuje od vloge vzgojitelja v vrtcu montessori. Vzgojitelj v vrtcu montessori pripravlja okolje, njegova glavna naloga je opazovanje otrok in njihovega dela, kot imenujejo rokovanje otrok z didaktičnimi materiali. Delo vzgojiteljev v javnem vrtcu poteka po nacionalnem dokumentu Kurikulum za vrtce. Raziskava, ki smo jo izvedli, je bila osredotočena na prepoznavanje razlik med javnimi vrtci in vrtci montessori po oceni staršev. Ugotovili smo, da veliko staršev pozna koncept Marie Montessori. Otroke so vpisali v vrtec montessori predvsem zaradi večjega poudarka na disciplini in zaradi načina dela z otroki. Starši, ki so otroka vpisali v javni vrtec, pa so se za to odločili zaradi finančnega stanja in strukturirane dnevne rutine. …

  • Duhovni izziv
  • Slavko Rebec: Poseben kolega

Ob koncu počitnic se učitelji, vzgojitelji, profesorji, kateheti in katehistinje vračamo nazaj v svoja delovna okolja ter srečujemo svoje kolege in kolegice. Znova si razdelimo delovne naloge, pristojnosti, obveznosti … Nekaterih kolegov se zelo razveselimo, drugih malo manj ali pa sploh ne. Upamo, da bodo ravnatelji in župniki 'usmiljeni' in nam ne bodo naložili preveč oz. da bomo s kolegi približno enako obremenjeni.

  • Izkušnje
  • Inez Ceglar: Število π

Krog je prav posebno geometrijsko telo, zato ima med njimi posebno mesto. Poznali so ga že v davnini. Dokaz zanj so arheologi našli v sledeh prebivališč s krožnim tlorisom. Take vrste gradnja se je ohranila do danes, uporabljajo jo še nekatera plemena v Afriki. …

  • Tina Godina: Angleščina od otroštva do mladostništva

Z govorom lahko sporočimo vse za nas pomembne stvari. Ljudem sporočamo, ali smo žejni, lačni, nas kaj boli, kaj čutimo ... Jezikov je več vrst: materni, drugi in tuji jezik. Pri nas je za večino ljudi materni jezik slovenščina. Drugi jeziki so madžarščina, italijanščina in nemščina, prvi tuji jezik je načeloma angleščina, pa tudi francoščina, nemščina, italijanščina, španščina. …