Človek, ki le nase misli in v vsem išče le svoj dobiček, ne more biti srečen. Če hočeš živeti za sebe, živi za druge!

Seneka

Naročilo Vzgoje št. 91

Naročilo posameznih izvodov revije Vzgoja

Podatki o naročniku

Kazalo vsebine

  • Uvodnik
  • Silvo Šinkovec: Ogroženost

Avgusta smo spremljali umik ameriške vojske iz Afganistana in talibanski prevzem oblasti. Vse je potekalo zelo hitro, ves svet je bil šokiran. Poslušali smo različne komentarje, mnenja in napovedi. Za vsem pa se je skrival strah. Kaj se bo zgodilo ogroženim ljudem v tej državi? Kaj se bo dogajalo ženskam, deklicam? Kako bo z možnostjo njihovega šolanja? Kako bo s svobodo? Kaj se bo zgodilo misijonarjem v tej deželi? Trepetamo za njihova življenja. …

  • V žarišču: Izražanje čustev
  • Majda Šavko: Razvijanje čustvene inteligence

Čustva verjetno sploh ne bi bila problematična, če bi živeli sami. A ker to ne gre, se čustva porajajo predvsem v sodelovanju, pri delu in v življenju z drugimi ljudmi. Čim bolj so nam 'drugi' pomembni, tem bolj v odnos z njimi vpletamo svoja čustva. Navadno se prav tu pokaže paradoks: pogosto se najmanj 'trudimo' obvladovati ravno v odnosih, ki so nam najbolj pomembni. …

  • Klara Ramovš: Govorica čustev

Besede gluhe mame, ki jih je napisala na poročni dan svojega sina, so v meni spodbudile razmislek o neizmernem bogastvu čustev in raznovrstnosti njihovih izrazov in sporočilnosti. Obenem pa me je prevzela globoka hvaležnost za to, da sem zdrava, da slišim in da se zavedam, da to ni samoumevno. Sprašujem se, v kolikšni meri se ljudje tega zavedamo. Znamo sprejeti in smiselno unovčiti dar, ki nam je dan, v prid odnosom, ki jih živimo na vseh odrih življenja? Ali sploh poznamo čustva, jih znamo pokazati, ubesediti? Se zavedamo, kaj pomeni zatirati lastna čustva in ne sprejemati čustev drugih? …

  • Simona Smuk: Izražanje čustev v znakovnem jeziku

Slovenski znakovni jezik me je že od nekdaj privlačil, ravno tako me je privlačila sama pojava tolmača, njegova profesionalnost in čustvena angažiranost pri tolmačenju. Že v osnovni šoli sem se odločila, da se bom naučila tega jezika in pomagala vsem osebam, ki pri komunikaciji uporabljajo znakovni jezik. …

  • Rok Blatnik: Zadrege pri izražanju čustev

Odraščanje v družini s starši, ki ne slišijo, je prinašalo posebne izzive, ki se jih kot otrok najpogosteje nisem zavedal. Film Glas družine Bélier je v posameznih delih lepo prikazal nekatere značilnosti življenja v taki družini. Nekatere, kot na primer ropotanje s posodo ter olepšani prevodi v komunikaciji med starši in slišečim svetom, so le zabavni pripetljaji v primerjavi z vsem tistim, kar pride zraven.

  • Rosana Blatnik: Govor na sinovi poroki

Draga Roki in Gaja!

Prva in edina beseda je mama, zato bi rada povedala nekaj lepih in toplih besed.

Bil si prvi, zelo pričakovan otrok. Odštevala sem dneve, ure in minute, kdaj boš prijokal na svet. 25. junij 1991 je bil za naju z atijem najsrečnejši dan. Druge ljudi je bilo strah, kaj se bo zgodilo s samostojno Slovenijo, midva pa sva k sebi stiskala tebe, Roki. Strah naju je bilo, kako bova zmogla biti starša, saj sva oba gluha. Bilo je težko, bilo je veliko neprespanih noči, ker nisem slišala bitja tvojega srca, nisem slišala tvojega joka in smeha, nisem slišala prvih korakov. …

  • Andrej Perko: Rokova zgodba v očeh terapevta

Življenje ima mnoge ovinke, včasih pa piše ravno po krivih črtah. Zgodba o dveh študentih, ki sta se letos poročila, je zelo zanimiva. Mamin govor na sinovi svatbi mi je odprl oči za razumevanje mladega človeka, ki sem ga dlje časa spremljal. Zapleteni odnosi, potlačena čustva in želja po uspehu pogosto vodijo v napačne odločitve. Iskreno iskanje, pogum in odločnost, poštenost in veselje do življenja pa odpirajo poti, ki si jih človek želi. Čustvena zrelost je abstrakten pojem, izraža pa se v konkretnih odnosih, v zreli komunikaciji, odgovornem življenju in trajnih odnosih. Kjer je na svojem mestu tudi duhovno življenje, vse teče prav.

  • Mateja Pišljar Mehle: Jezik gluhih

Potreba po sporazumevanju je ena od najbolj osnovnih človeških potreb. Sposobnosti izražanja potreb in želja, zahtevanja pomoči ter odzivanja na druge dajejo otroku možnost, da obvladuje svoje okolje; je sredstvo, da se iz okolja največ nauči. Danes vemo, da mora biti učenje jezika kar najbolj integrirano v vsakdanje življenje, začne naj se že v prvih letih. Sporazumevanje je mnogo več kot le govorjenje. Mnogi ne morejo govoriti, a se lahko učinkovito sporazumevajo z znakovnim jezikom. So ljudje, ki lahko govorijo, a se težko sporazumevajo. Jezik zajema poleg govora tudi poslušanje in razumevanje, odzivanje na jezik drugih in izmenjavo z drugimi v pogovoru (Pieterse in Treloar, 2000; Winncott, 2017).

  • David Kraner: Čustvena inteligenca in digitalna kultura

V obdobju pandemije so se mladi lahko povezali le 'online', naenkrat sta se splet in računalnik spremenila v obvezna učna pripomočka. Po eni strani so jim socialna omrežja omogočala veliko pozitivnega (pogovor s prijatelji, skupno učenje in reševanje domačih nalog, opomniki, druženje, informiranje o družbenih dogodkih in novostih itd.), po drugi pa so postala vir prefinjenega izkoriščanja uporabnikov.

  • Naš pogovor
  • Silvo Šinkovec: p. mag. Miran Žvanut: Športnik in duhovnik

Iskal sem sogovornika za to številko Vzgoje. Ob zaključku olimpijskih iger, ob začetku Ignacijevega leta, ob epidemiji in praznovanju 30-letnice samostojne Slovenije sem se spomnil na našega provinciala. Je športnik, igral je košarko, teče maraton, je duhovnik, jezuit, od leta 2020 tudi provincial slovenske province Družbe Jezusove. Za obeležitev Ignacijevega leta se trudi z različnimi dogodki in ima rad svojo domovino Slovenijo. Kljub temu da mu je pred kratkim umrl oče, je bil takoj pripravljen na pogovor.

  • Biti vzgojitelj
  • Branko Koderman: Kultura – inkulturacija - domoljubje

V prejšnji številki revije Vzgoja (90) smo si ogledali kulturološko-kognitivne opredelitve domoljubja. Tokrat se bomo posvetili osebnostno-motivacijskim opredelitvam ter razmišljali o pojmih šola, kultura, inkulturacija ter povezanosti med njimi z vidika domoljubja.

  • Pasquale Foresi: Iz življenja razumemo

Tema, ki bi jo rad na kratko predstavil, je naslednja: doseči, da poučevanje postane življenje, da bo življenje izraz poučevanja in poučevanje izraz življenja. Običajno pojmovnemu poučevanju ustreza učenje pojmov. Tako na splošno obiskujemo šolo, da bi prejeli 'koristne informacije'. Če po eni strani informacija odpira nova obzorja, pa to še ni prava šola. S poučevanjem, učenjem, šolanjem ne moremo oblikovati zgolj uma, ampak mora vse to oblikovati človeka. Zato bi rad v zvezi s tem problemom razmišljal o naslednjih dvojicah: resnica − dobrota, inteligenca − volja, delo − učenje, skupnost – (spo)znanje.

  • Alenka Prijatelj: Govor ob slovesu dr. Marka Kremžarja

Dragi gospod Marko!

Čudna so Božja pota. Danes se tu, v Ljubljani, poslavljam od Vas kot del tiste prve skupine dijakov, s katerimi ste leta 1958 še v lesenih barakah, kjer danes stoji Slovenska hiša, začeli literarni krožek. Prvi smo bili, ki smo prejemali ne samo znanje slovenščine, ampak tudi vse bogastvo vaših globokih misli. Kaj vse ste nam darovali, smo se zavedali šele pozneje, ko smo si ustvarili lastne družine. Niso bile samo pike in vejice, glagoli, samostalniki in pridevniki, bila je predvsem zavest, da pripadamo majhnemu narodu, ki ima svoj bogat jezik, zgodovino in vero. …

  • Marko Kremžar: Slovenija v svetu

Slovenija, zapojmo ti

iz polnega srca,

naj pesem naša zadoni,

prek zemlje do neba!

Slovenija, naš skupni dom

med biseri sveta,

z lepoto te obdal je Bog,

od morja do gora.

  • Vzgojni načrt
  • Marija Majer: Moja dežela je naša država

Kako otroke pripraviti na vlogo aktivnega državljana, da se bodo odzivali na družbeno dogajanje, in jim omogočiti aktivno vključevanje v družbeno življenje, je izziv in hkrati naloga vsakega učitelja. V prispevku bom predstavila vključevanje državljanske vzgoje pri spoznavanju okolja v tretjem razredu. Z učenci smo spoznavali našo kulturo, jezik, vrednote in ljudsko izročilo.

  • Petra Krulc: Vzgoja srednješolcev v kulturne državljane

Kultura je neločljiv del človekovega bivanja. Spremlja nas vse življenje. Začne se v trenutku, ko ugledamo luč sveta, in se konča, ko se od sveta poslovimo, kar ljudje udejanjamo z navadami, ko praznujemo, se veselimo ali se žalostimo.

  • Starši
  • Tatjana Jakovljević: Vpliv zaslonov na otroke

Danes predstavlja čas, ki ga otrok preživi pred zasloni moderne tehnologije, enega od najpomembnejših vplivov na njegov razvoj, kakovost življenja in prihodnost.

  • Stanka Vogrinec: Branje in bralni nahrbtnik

Branje je zelo pomembna življenjska vrednota, ena pomembnejših življenjskih dejavnosti, s pomočjo katere se učimo, rastemo in izboljšujemo življenje, zato je že od zgodnjega otroštva pomembno, da otrokom veliko beremo in se o prebranem pogovarjamo, saj to vpliva na njihov vsestranski razvoj, na razvoj možganov in je eden izmed glavnih dejavnikov otrokove uspešnosti v šoli. Za učenje branja so pomembni poslušanje, govorjenje, branje in pisanje.

  • Lidija Golc: Slovó in slôvo

Pomen besed pogosto preverjam v slovarjih: nikoli ne veš povsem natančno, kam vse lahko sega kako pomensko polje. Slôvo pomeni besedo in črko, slovó pa pozdravljanje ob odhodu. Premalo se zavedamo, kako sprememba naglasa spremeni pomen besede. Vendar se bom  sorodnicam iz etimološkega slovarja v tem razmisleku vseeno odpovedala; dejstvo, da je pozdravljanje ob odhodu povezano z besedo, besedami, mi povsem zadošča, v sebi pa bom vendarle povezovala tudi slovo, slovnico, blagoslov, naslov …

 

  • Področja vzgoje
  • Milček Komelj: Slikarjevo ognjeno plamtenje čustev

Slikarstvo Hermana Gvardjančiča se impulzivno rojeva iz ognjenega čustvovanja. Vse, kar je občutljivi umetnik v življenju doživel in videl, tudi temačnega, in kar se mu je nato naložilo v zavest in podzavest, se mu v strastnih impulzih spreminja v slike, ki so pravi ognjemeti ali v temini nasičena gozdna prizorišča, napolnjena s skrivnostno pritajenim tlenjem, kot blaga zatišja pred viharjem.

  • Nika Cuderman: Stigmatizacija – ovira za inkluzijo

Dandanes zaznavamo velik vpliv stigmatizacije, tako v vrtcih kot tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V prvem delu prispevka je povzeta relevantna literatura, ki obravnava stigmatizacijo. V drugem, bolj praktičnem delu pa so predstavljeni odgovori intervjuvanke. Intervjuvanka je socialna delavka, zaposlena v vrtcu. Zanimalo me je, ali se v vrtcu srečujejo s stigmatizacijo in ali meni, da stigmatizacija ovira uspešno inkluzijo.

  • Karin Vogrič: Javni vrtci in vrtci montessori

Vloga vzgojitelja se v javnem vrtcu močno razlikuje od vloge vzgojitelja v vrtcu montessori. Vzgojitelj v vrtcu montessori pripravlja okolje, njegova glavna naloga je opazovanje otrok in njihovega dela, kot imenujejo rokovanje otrok z didaktičnimi materiali. Delo vzgojiteljev v javnem vrtcu poteka po nacionalnem dokumentu Kurikulum za vrtce. Raziskava, ki smo jo izvedli, je bila osredotočena na prepoznavanje razlik med javnimi vrtci in vrtci montessori po oceni staršev. Ugotovili smo, da veliko staršev pozna koncept Marie Montessori. Otroke so vpisali v vrtec montessori predvsem zaradi večjega poudarka na disciplini in zaradi načina dela z otroki. Starši, ki so otroka vpisali v javni vrtec, pa so se za to odločili zaradi finančnega stanja in strukturirane dnevne rutine. …

  • Duhovni izziv
  • Slavko Rebec: Poseben kolega

Ob koncu počitnic se učitelji, vzgojitelji, profesorji, kateheti in katehistinje vračamo nazaj v svoja delovna okolja ter srečujemo svoje kolege in kolegice. Znova si razdelimo delovne naloge, pristojnosti, obveznosti … Nekaterih kolegov se zelo razveselimo, drugih malo manj ali pa sploh ne. Upamo, da bodo ravnatelji in župniki 'usmiljeni' in nam ne bodo naložili preveč oz. da bomo s kolegi približno enako obremenjeni.

  • Izkušnje
  • Inez Ceglar: Število π

Krog je prav posebno geometrijsko telo, zato ima med njimi posebno mesto. Poznali so ga že v davnini. Dokaz zanj so arheologi našli v sledeh prebivališč s krožnim tlorisom. Take vrste gradnja se je ohranila do danes, uporabljajo jo še nekatera plemena v Afriki. …

  • Tina Godina: Angleščina od otroštva do mladostništva

Z govorom lahko sporočimo vse za nas pomembne stvari. Ljudem sporočamo, ali smo žejni, lačni, nas kaj boli, kaj čutimo ... Jezikov je več vrst: materni, drugi in tuji jezik. Pri nas je za večino ljudi materni jezik slovenščina. Drugi jeziki so madžarščina, italijanščina in nemščina, prvi tuji jezik je načeloma angleščina, pa tudi francoščina, nemščina, italijanščina, španščina. …

  • Bralni namig
  • Iz življenja DKPS
  • Napovedni koledar
  • Nova spoznanja
  • Summary