Naročilo Vzgoje št. 90
Kazalo vsebine
- Uvodnik
- Silvo Šinkovec: Poštenost
Pošteno delo in pošteno plačilo, marljivo učenje in poštena ocena, poštena tekma in pošten rezultat, pošteno življenje in večno življenje. Beseda poštenost označuje sorazmerje med trudom in izdelkom, med prizadevanjem in rezultatom, med naporom in sadom. …
-
V žarišču: Razmislek o šolanju na daljavo
-
Andrej Flogie: Šolanje na daljavo
Izkušnje učencev, dijakov, staršev, učiteljev in drugih strokovnjakov s področja psihologije, pedagogike in didaktike kažejo, da je vpliv epidemije (SARS-CoV-2) na izobraževalni sistem in vse njegove deležnike izrazitejši, kot smo sprva pričakovali. Spremembe so vidne že sedaj, saj je bilo zaradi izrednih razmer potrebnih kar nekaj prilagoditev v načinu izvedbe pouka, pri navezovanju socialnih stikov, druženju, inovativnih pristopih k poučevanju, vlogi družine, vlogi tehnologije ipd. V zadnjem obdobju na področju izobraževanja tako nismo priča le reševanju trenutne situacije, temveč smo na vlaku transformacije izobraževanja, ki se odvija v različnih segmentih in bo vplivala na družbo prihodnosti. …
- Roman Globokar: Integriteta pri raziskovanju v času koronavirusa
Pandemija koronavirusa je popolnoma spremenila naša življenja. Vse je postalo drugačno: delovni procesi, družinsko življenje, transport, zdravstvena oskrba, mednarodna trgovina, globalne povezave, odnos do naravnega okolja … Pred novimi izzivi se je znašel tudi izobraževalni proces, ki je v zadnjem letu potekal večinoma preko spleta. …
- Matej Purger: Od informacije do interpretacije
Telefončki so otroška igra šepetanja, ki udeležencem in opazovalcem ponuja obilico smeha in čudenja. Ob premisleku in z nekaj prilagoditvami nam igra ponudi didaktično orodje za razpravo o pomenu odgovornega raziskovanja. …
- Brigita Hočevar: Poslanstvo vzgojitelja v času epidemije
Poslanstvo vzgojitelja je vzgoja in izobraževanje. Toda vrtci so bili v času jesenskega vala epidemije odprti le za nujno varstvo. Večina otrok iz naše skupine je ostala doma. Prišli so novi izzivi, najti je bilo treba inovativne rešitve. …
- Sara Pahor, Nana Hočevar: Ali smo res 'rekorderji' v izobraževanju na daljavo?
Razmere, v katere nas je potisnil boj zoper epidemijo koronavirusa, so izrazito posegle tudi v vzgojno-izobraževalni prostor, saj je marca 2020 stopil v veljavo vladni odlok o zaprtju vseh vzgojno-izobraževalnih institucij in tako pedagoški proces umaknil v domove učencev. …
- Anton Meden: Pouk na daljavo in starši
Sredi marca 2020 je epidemija bolezni covid-19 tako ogrozila prebivalce Slovenije, da so se pristojni zaradi omejitve širjenja virusa odločili odločno zmanjšati število stikov med ljudmi. Zaprle so se tudi šole in pouk se je nenadoma iz šolskih učilnic preselil v domove učencev. To je bil ogromen izziv za vse deležnike v šolskem sistemu. Poleg učencev, učiteljev, ravnateljev, odgovornih za šolstvo na državni ravni … so se v popolnoma novih okoliščinah čez noč znašli tudi starši šolarjev. V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) smo spremljali, kako so se starši soočili s tem izzivom takoj na začetku in pozneje, ko je epidemija trajala že nekaj časa in smo jeseni doživeli njen drugi vrh ter ponovno zaprtje šol. V prispevku je opisan namen spremljanja ter nekaj glavnih ugotovitev, ki jih lahko uporabimo tudi kot smernice za prihodnje ravnanje. …
- Neža Miklič: Pazi, kaj si želiš …
Budilka zazvoni ob 5.00, včasih še prej. Pomemben dan, še bolj pomemben nastop terja urejenost. Vprašanja z vseh strani, misli od vsepovsod. Premiki so hitri, intenzivni. Sistematično in organizirano ter samoumevno robotizirano pobiranje stvari, preverjanje oken, luči, štedilnika, vhodnih vrat. Je maček zunaj? Smo vsi, imamo vsi vse? Gremo! Odhod. Kava v lončku, na poti, ko kilometri tečejo mimo. Dan za dnem, leto za letom. Želja, da bi bilo kdaj drugače, se uresniči marca 2020. Ostali smo doma, drug z drugim, prepričani, da gre za kratko spremembo, ki bo dobrodošla, ki bo vse skupaj le umirila. Končno bomo več skupaj, se posvetili drug drugemu. Prišel je torej pravi čas. …
- Naš pogovor
- Silvo Šinkovec: dr. Simona Kustec: Po poti znanja in srca
Dr. Simona Kustec je vstopila v politiko v stranki SMC, postala vodja poslanske skupine in bila, lahko rečemo, vsak dan na televiziji. Ko je nastopila koronakriza, je postala ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Epidemija je spremenila veliko stvari tako v naši državi kot na celem svetu. Ministrica je morala nenehno pojasnjevati svoje odločitve, spodbujati učitelje in učence, iskati rešitve, za katere nihče ni vedel, kam nas peljejo. Njene ideje poznamo z nastopov v javnosti. V našem pogovoru pa je razkrila tudi kakšen vidik, ki ga do sedaj nismo poznali. Vedno nas zanima, kakšna je filozofija, kakšne so vrednote prvega v šolski politiki. Njena zaključna misel, naj gremo po poti znanja in srca, je spodbudna za razmišljanje o celostnem razvoju vsakega posameznika. Predvsem v vzgoji in izobraževanju pa ostaja razkorak med črko in življenjem, med dokumenti in resničnostjo, zato za vse šole velja izziv: »Pot od črke na papirju do življenja lepo zapisanih besed v vsakdanu je vedno zahteven proces.« …
- Biti vzgojitelj
- Ivo Branimir Piry: Anton Tomaž Linhart (1756–1795)
Pesnik, zgodovinar, pisatelj, dramatik in šolnik, z eno besedo duhoviti prosvetljenec, kot ga imenuje dr. Janko Šlebinger, se je rodil v Radovljici 11. decembra 1756. Linhartov rod izhaja iz Moravske. Njegov oče je bil Čeh, ki ga je službena pot zanesla v Radovljico, kjer je bil verjetno zaposlen pri tamkajšnjih graščakih Thurnih kot uradnik. Poročil se je z vdovo Terezijo Mertelj in imela sta štiri otroke; Anton Tomaž je bil najstarejši. Z domačimi je govoril slovensko, z očetom češko in nemško (Koblar, 2013). …
- Branko Koderman: Domoljubje je duša in srce naroda
Izhodiščna ideja mojega prispevka je povsem očitna ugotovitev in preverljivo dejansko stanje, da se je šolanje v državi Sloveniji dokončno jezikovno-pojmovno in dejavno-organizacijsko preoblikovalo po ključnih navodilih manifesta kulturnega marksizma, to pa je: uničenje (izbris) krščanskega slovenstva, tistega slovenstva, ki je vedno bilo in tudi je krščansko, in posledično izničenje (ponižanje) slovenskega domoljubja. …
- Vzgojni načrt
- Vesna Jarh: Vzgoja v vrtcu
V vrtcu se otrok velikokrat prvič sreča z drugimi odraslimi in vrstniki. S tem se zanj oblikuje nov socialni sistem, katerega del postane in ki je za njegov celostni razvoj primarnega pomena. Sprejetje v vrstniško skupino oz. položaj v njej sta za vsakega otroka zelo pomembna. Družba sovrstnikov je vir naklonjenosti, sočutja, razumevanja in moralne usmeritve – kraj za eksperimentiranje ter okolje za doseganje samostojnosti in neodvisnosti od staršev. …
- Starši
- Anton Meden: Avtoriteta učitelja v očeh starša (tretji del)
V prvem (Vzgoja 88, str. 35–36) in drugem (Vzgoja 89, str. 36–37) delu sem pisal o vzpostavljanju osebne avtoritete učitelja, vplivu staršev na avtoriteto učitelja in nekaterih vidikih odnosa med starši in učitelji, ki močno vplivajo na razvoj in ohranjanje učiteljeve avtoritete. V tretjem (zadnjem) delu pa razmišljam še o treh situacijah, ko je osebna avtoriteta učitelja na preizkušnji. …
- Tamara Cer: Razvoj čustev
Ko se otrok rodi, ponavadi zajoče. Prvi jok je že prvi znak vznemirjenja ter hkrati začetek razvoja bogatega in širokega spektra čustev, ki jih bo novorojeno bitje uporabljalo v svojem življenju. …
- Karmen Kranjec Klopčič: Od čačke do lepopisa
S prispevkom želim osvetliti, katero predšolsko pismeno znanje otrok pridobiva spontano in neformalno v družinskem okolju in vrtcu ter kakšno vlogo ima to znanje pri formalnem začetnem opismenjevanju. Kako v šoli načrtovati in voditi pouk slovenščine, da bodo učenci lepo pisali? Zakaj je pomemben lepopis? Kako ustvariti učno okolje, da bodo otroci navdušeni nad lepopisom? Porajajoče se pisanje povezujemo z igrivimi dejavnostmi, zanimivimi zgodbami in značilnostmi narave (črta v naravi). …
- Petra Boh: Demenca
Demenca je sindrom, skupek simptomov, ki opisuje vsako stanje, za katerega je značilno nenormalno ter izrazitejše zmanjšanje in spreminjanje kognitivnih funkcij osebe. V Sloveniji je približno 33.000 oseb z demenco, najpogosteje se pojavi po 65. letu starosti. Običajno so prizadeti spomin, mišljenje, sposobnost načrtovanja, osebnostne lastnosti, sposobnost orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja, učenja in realna presoja osebe. …
- Področja vzgoje
- Milček Komelj: V lebdečo razpršenost urejen kozmos
Štefan Planinc (1925–2017) je bil izrazit slikar fantastike, ki se je navdihoval z izročilom nadrealizma, a je njegova fantastika v osnovi izhajala iz stanja v svetu in iz človeka, kot ga je doživljal v svoji izjemni občutljivosti – največkrat vklenjenega v negotovost in zanj nespodbudno, vsekakor pa nejasno perspektivo. Njegov pogled je dogajanja v svetu dojemal kot zgodovino upanj, stisk in tesnob, posebej pa ga je vznemirjala vse bolj naraščajoča odtujenost med ljudmi, ki jo je zanj trasirala tudi vedno nova tehnologija, ki je odpirala in podpirala človeško pot v neznano negotovost. …
- Liza Novak: Kam gre čas
Kam gre čas,
ko dan poteka?
Kaj se zgodi,
ko se leto izteka? …
- Petra Žnidar: Življenje slepih in slabovidnih otrok
Čeprav je problem slepote in slabovidnosti star prav toliko kot človeštvo, je bil vendarle pred očmi večine ljudi cela stoletja skrit. 'Slepci' so sicer v zgodovini občasno nastopali kot zanimivi literarni liki, pogosto celo obdarjeni s pozitivnimi, nenavadnimi in celo nadnaravnimi sposobnostmi. V vsakdanjem življenju pa so bili ljudje z okvarami vida praviloma izločeni iz družbe in prepuščeni samim sebi ter slej ko prej žalostni usodi (Krivic, 2008). …
- Samantha Orgolič: Študentsko delo
V času izobraževanja, predvsem v času študija, se veliko posameznikov odloči za opravljanje študentskega dela. Razlogi so različni, zagotovo pa prevladuje želja po lastnem zaslužku ter finančni samostojnosti. S tega vidika je študentsko delo dobrodošlo in zaželeno, a kakšne so posledice za osebo, ki si poleg srednje šole ali študija naloži še breme študentskega dela? …
- Duhovni izziv
- Damijana Pipan: Camino Ignaciano
Na vse ljubitelje Španije, pohodništva, peš romanja, kolesarjenja in ignacijanske duhovnosti čaka od leta 2012 odprta, 658 kilometrov dolga Ignacijeva pot – Camino Ignaciano. To je pot, po kateri je romal Iñigo López de Loyola (1491–1556), danes bolj znan kot sv. Ignacij Lojolski. Za razliko od drugih romanj, katerih cilj je običajno kraj svetnikove smrti ali kraj, kjer so shranjene relikvije svetnika, se romanje po Ignacijevi poti začne v kraju njegovega zemeljskega rojstva (v Loyoli) in zaključi v kraju njegovega duhovnega rojstva, to je v Manresi. Sv. Ignacij je namreč pokopan v rimski cerkvi Il Gesù. …
- Izkušnje
- Tilka Jakob: Spoznavanje dediščine kraja
Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) so skupna akcija številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Vsako leto znova prireditelji izberejo raznovrstne teme, s katerimi skušajo domači javnosti, Evropejcem in svetu predstaviti kulturno dediščino Evrope. OŠ Vitanje je v ta projekt vključena četrto leto. …
- Klemen Hameršak: Pedagoška praksa v Celovcu
Velikokrat smo v družbi zapeli tisto znano Jutri bo v Celovcu s'menj, nikoli pa nisem razmišljal, da me bo pot zanesla prav tja. Sicer ne na sejem, ampak v dvojezično šolo. Po končani srednji šoli sem se odločil za študij razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. …
- Bralni namig
- Iz življenja DKPS
- Napovedni koledar
- Nova spoznanja
- Summary